Jedro

Tudi delodajalec, ki je bil že pred uveljavitvijo ZUTD vpisan v ustrezni register oz. evidenco, mora za vpis v register po določbah ZUTD izpolniti pogoj, da v obdobju dveh let pred oddajo vloge ni kršil delovnopravne zakonodaje.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 11002-13/2008-15 z dne 30. 1. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim upravnim aktom odločila, da se tožnica ne vpiše v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu. Iz obrazložitve je razvidno, da za vpis ni izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 185. člena v zvezi s prvo alinejo prvega odstavka 164. člena Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD). V postopku je bilo namreč na podlagi poročila Inšpektorata Republike Slovenije za delo (IRSD) št. 06125-32/2011 in naštetih pravnomočnih odločb z dne 23. 3. 2009 ugotovljeno, da je tožnica kršila delovnopravno zakonodajo.

Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da zadnji dve leti ni kršila delovnopravne zakonodaje. Izpodbijana odločba ima namreč datum 30. 1. 2012 in je izdana več kot 3 leta po domnevni kršitvi iz osmega odstavka 4. člena Zakona o zaposlovanju in delu tujcev, ugotovljena v odločbi IRSD št. 06122-103/2008 z dne 31. 3. 2009. Poleg tega je izrek izpodbijane odločbe v nesorazmerju s kaznovalnim izrekom omenjene inšpekcijske odločbe. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, podrejeno, naj jo spremeni oz. vrne toženki v novo odločanje.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja, da je tožnica kršila delovnopravno zakonodajo, saj poročilo IRSD št. 06125-32/2011 z dne 10. 11. 2011 izkazuje, da je v obdobju od 1. 4. 2009 do 1. 4. 2010 (verjetno mišljeno 2011 – op. sodišča) kršila predpise, kar je bilo ugotovljeno z navedenimi in priloženimi plačilnimi nalogi. Pojasnjuje, da je pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja iz prve alineje 1. odstavka 164. člena ZUTD upoštevana vsaka kršitev delovnopravne zakonodaje. Navedene določbe tudi ni mogoče razlagati tako, da bi moral delodajalec v roku 2 let večkrat kršiti delovnopravno zakonodajo in da bi mu moral inšpekcijski organ izreči strožjo kazen kot zgolj začasno prepoved. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

V zadevi ni sporno, da je bila tožnica v skladu z Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti z odločbo z odločbo št. 11002-13/2008/3 že vpisana v register agencij za zagotavljanje dela. Za te osebe je ZUTD v prehodni določbi drugega odstavka 185. člena predpisal, da delodajalci, ki so na dan začetka uporabe tega zakona (to je 1. 1. 2011) vpisani v register agencij za zagotavljanje dela ali v posebno evidenco v skladu s Pravilnikom o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 139/06), v roku 3 mesecev od začetka uporabe tega zakona predložijo ministrstvu, pristojnemu za delo, ustrezna dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 164. člena tega zakona, ki jih ni mogoče pridobiti po uradni dolžnosti. Po tretjem odstavku istega člena ministrstvo izda odločbo o nevpisu delodajalca v register oz. v evidenco iz prvega odstavka 163. člena tega zakona, če delodajalec iz drugega odstavka ne izpolnjuje pogojev iz 164. člena tega zakona. Po prvem odstavku 164. člena ZUTD lahko delodajalec opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, če pred oddajo vloge za opravljanje te dejavnosti v obdobju zadnjih dveh let ni kršil delovno pravne zakonodaje (prva alineja), v istem obdobju nima neporavnanih obveznosti s področja davkov in prispevkov (druga alineja) ter izpolnjuje kadrovske, organizacijske, prostorske in druge pogoje, ki jih podrobneje predpiše minister za delo (tretja alineja). V zadevi je sporno, ali je tožnica v obdobju zadnjih dveh let pred oddajo vloge kršila delovnopravno zakonodajo.

Iz navedenih določb izhaja, da mora tudi delodajalec, ki je bil že pred uveljavitvijo ZUTD vpisan v ustrezni register oz. evidenco, za vpis v register po določbah ZUTD izpolniti pogoj, da v obdobju dveh let pred oddajo vloge ni kršil delovnopravne zakonodaje. Upoštevne so torej le kršitve, storjene v relevantnem obdobju. Glede na navedeno je neutemeljeno tožbeno stališče, da je treba kot omenjeno dveletno obdobje šteti čas pred izdajo izpodbijane odločbe.

Kljub temu pa sodišče ne more preizkusiti zakonitosti izpodbijanega upravnega akta glede vprašanja, ali je tožnica kršila delovnopravno zakonodajo – kršitve je upravni organ ugotovil na podlagi štirih pravnomočnih odločb IRSD z dne 23. 3. 2009, prav v relevantnem časovnem obdobju. Upravni organ namreč ni ugotavljal, kdaj naj bi se v obravnavanem primeru začelo obdobje zadnjih dveh let „pred oddajo vloge“, niti ni opravil presoje, ali kršitve iz omenjenih pravnomočnih odločb pomenijo kršitve delovnopravne zakonodaje v tem roku. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel le, da je tožnica kršila delovnopravno zakonodajo. Iz odgovora na tožbo je sicer razvidno, da naj bi se obravnavano obdobje v konkretnem primeru začelo s 1. 4. 2009 (omenjene odločbe IRSD pa so zgodnejše – op. sodišča), vendar to stališče ni posebej obrazloženo. Sodišče se zato do njega ne more opredeliti in lahko le domneva, da temelji na dejstvu, da naj bi delodajalci po drugem odstavku 185. člena ZUTD do 1. 4. 2011 ministrstvu sami predložili dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 164. člena tega zakona, kar pomeni, da je toženka ta datum pri tožnici kot že vpisani delodajalki izenačila z datumom vložitve vloge iz prvega odstavka 164. člena ZUTD.

Ker je bilo v zadevi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje, je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo (4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena).