24. 6. 2003

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 3. junija 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 1582/2001 z dne 17. 10. 2002 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Celju št. P 669/98 z dne 14. 6. 2001 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

V sporu o skupnem premoženju pravdnih strank je bilo pravnomočno odločeno, da znaša delež toženke (ustavne pritožnice) na stanovanju, odkupljenem po Stanovanjskem zakonu (Uradni list RS, št. 18/91 in nasl. - v nadaljevanju SZ) v času trajanja zakonske zveze, 30 %, delež tožnika pa 70 %. Višji delež je bil tožniku priznan, ker so njegovi dohodki omogočili plačilo kupnine za stanovanje in pomenili znaten prispevek k preživljanju družine. Ker pa sta pravdni stranki enakovredno sodelovali pri gospodinjskih delih in ker sta tudi 10% polog za nakup stanovanja poravnali iz sredstev skupnega premoženja, delež tožnika po oceni sodišča ni mogel biti večji kot 70%.

Ustavna pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje, da sta sodišči prezrli, da je država pravdnima strankama ob nakupu stanovanja v skladu z ugodnimi pogoji SZ 90 % vrednosti podarila. Tako po mnenju pritožnice ta del predstavlja skupno premoženje zakoncev, ker sta bila oba zakonca v kupoprodajni pogodbi, sklenjeni z lastnikom stanovanja, navedena kot kupca (mož kot bivši imetnik stanovanjske pravice, pritožnica kot ožji družinski član), stanovanje pa jima je bilo pred tem dodeljeno s strani delodajalcev obeh. Zato naj bi ji bila s tem, ko ji je Višje sodišče priznalo samo 30 % delež na stanovanju, kršena načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in pravica do zasebne lastnine (33. člen Ustave).

B.

Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku, zato se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne in procesnopravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče presoja le, ali ni bila z izpodbijanimi sodnimi odločbami kršena katera od človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Pravilnost uporabe zakona Ustavno sodišče lahko presoja le, če je zaradi nepravilne uporabe zakona obenem kršena človekova pravica ali temeljna svoboščina ali če bi ugotovilo, da je sodišče odločitev utemeljilo na kakšnem pravnem stališču, ki je z vidika ustavnih pravic nesprejemljivo. Tega pa Višjemu sodišču, ki je izdalo izpodbijano sodbo, ni mogoče očitati. Zgolj nezadovoljstvo z odločitvijo sodišča in subjektivni občutek krivice pa za ugotovitev, da so bile kršene človekove pravice, ne zadošča.

Trditev pritožnice, da bi moral biti njen delež na skupnem premoženju večji, ker je bilo sporno stanovanje pred nakupom zakoncema dodeljeno s pomočjo delodajalcev obeh, in ker je zakonodajalec "najemnikom" stanovanja podaril cca 90 % vrednosti stanovanja, za določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev ni bila pravno odločilna. Višino deležev je sodišče določilo na podlagi ugotovitev o prispevkih zakoncev k njegovi pridobitvi (v kupoprodajni pogodbi z dne 16.9.1993 sta kupca navedena kot skupna lastnika, brez določenih deležev). To, da je ugotovilo, da sta deleža različna, samo po sebi še ne more utemeljevati kršitve načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), ki se v postopku pred sodiščem kaže kot pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Kršitev procesnih jamstev iz navedene določbe Ustave pritožnica ni izkazala. Odločitev sodišča na podlagi 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/89 in nasl. - ZZZDR) pa tudi ne more predstavljati posega v pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave), saj je sodišče odločitev oprlo na v teoriji in praksi uveljavljena merila pri uporabi te zakonske določbe, ki niso ustavnopravno sporna.

Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger