Jedro

V predlogu za delegacijo navajani razlogi niso taki, da bi opravičevali določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Po določbi 23. člena Ustave Republike Slovenije ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Če tožeča stranka meni, da je kršena njena pravica o sojenju brez nepotrebnega odlašanja, ima pravico do vlaganja dovoljenih pravnih sredstev. Tako nadzorstvene pritožbe kot vloge na Ustavno sodišče Republike Slovenije ali Evropsko sodišče za človekove pravice so dovoljena pravna sredstva, zaradi katerih tožnik pri uveljavljanju svojih osnovnih pravic iz delovnega razmerja ne sme in ne more biti prikrajšan. Niti razpravljajoči sodnik, niti sodišče prve ali druge stopnje, tožnika zaradi vložitve dovoljenega pravnega sredstva ne smejo obravnavati drugače, kot bi ga, če pravnega sredstva ne bi vložil. Zato ni nobenega tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje o tožnikovem delovnem sporu.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka je z vlogo z dne 16.11.1999, ki jo je pooblaščenec tožnika dopolnil na obravnavi 17.11.1999 pred Delovnim sodiščem v K. navajala, da je zaradi dolgotrajnega postopka vložila tožbo pred Evropskim sodiščem v Strasbourgu zaradi kršitve ustavnih pravic. Ker je v tem sporu kot tožena stranka označeno tudi naslovno sodišče in Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani, je menila, da ti dve sodišči v zadevi ne moreta več postopati in odločati, zato naj bi bili podani razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Predlog ni utemeljen.

Po določbi 67. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP/99 - Uradni list RS, št. 26/99), lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da naj postopa v zadevi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

V predlogu za delegacijo navajani razlogi niso taki, da bi opravičevali določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Po določbi 23. člena Ustave Republike Slovenije ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Če tožeča stranka meni, da je kršena njena pravica o sojenju brez nepotrebnega odlašanja, ima pravico do vlaganja dovoljenih pravnih sredstev. Tako nadzorstvene pritožbe kot vloge na Ustavno sodišče Republike Slovenije ali Evropsko sodišče za človekove pravice so dovoljena pravna sredstva, zaradi katerih tožnik pri uveljavljanju svojih osnovnih pravic iz delovnega razmerja ne sme in ne more biti prikrajšan. Niti razpravljajoči sodnik, niti sodišče prve ali druge stopnje, tožnika zaradi vložitve dovoljenega pravnega sredstva ne smejo obravnavati drugače, kot bi ga, če pravnega sredstva ne bi vložil. Zato ni nobenega tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje o tožnikovem delovnem sporu.

Če bo tožnik med postopkom ocenil, da so mu bile v postopku pred prvostopenjskim sodiščem kršene njegove pravice, ki jih ima na postopkovnem ali materialnem področju, bo to lahko uveljavljal v pritožbi zoper sodbo, oziroma v reviziji kot izrednim pravnim sredstvom. Če pa bo v nadaljevanju postopka mnenja, da so podani razlogi za izločitev posameznega sodnika ali sodnice, bo njegovo ali njeno izločitev lahko predlagal, če bo za izločitev obstojal tehten razlog. Samo pričetek postopka pred Evropskim sodiščem pa ni razlog, da bi se izločil katerikoli sodnik, še manj pa celotno sodišče, kot to predlaga tožnik v svojem predlogu.