Jedro

Le na podlagi dejstva, da je pooblaščencu prenehala pravica opravljati odvetniški poklic (zaradi imenovanja za notarja) ni mogoče sklepati, da stranka nima več pooblaščenca. Upoštevati je treba določbe 73. čl. Statuta Odvetniške zbornice Slovenije, ki določajo, da se odvetniku, ki mu preneha pravica opravljanja odvetniškega poklica, določi prevzemnik njegove pisarne z odločbo o izbrisu iz imenika odvetnikov (1. odst.). Prevzemnik odvetniške pisarne je dolžan in upravičen, da do izjave stranke (glej 2. odst. istega člena) zastopa njeno korist tudi brez posebnega pooblastila (3. odst.). Zato mora sodišče ugotoviti kdo je prevzemnik odvetniške pisarne s poizvedbami pri Odvetniški zbornici Slovenije, ki vodi imenik odvetnikov (3. odst. 1. čl. v zvezi s 1. odst. 31. čl. Zakona o odvetništvu - Ur.l. RS št.18/93) in vabiti prevzemnika pisarne, da se udeležuje postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Novem mestu, Enote v Novem mestu opr. št. III Ig 1887/94 z dne 10.10.1994 v 1. in 3. točki izreka, s katerim je toženi stranki naloženo plačati znesek 605.178,00 SIT z zamudnimi obrestmi in stroške izvršilnega postopka. Toženi stranki je tudi naložilo povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške.

Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila po pooblaščenki odvetnici D. iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena ZPP. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje izdalo sodbo na naroku za glavno obravnavo brez navzočnosti tožene stranke. Tožena stranka je bila sicer na obravnavo vabljena, vendar se je ni udeležila v prepričanju, da se bo obravnave udeležil njen pooblaščenec. Pooblaščenec tožene stranke pa na obravnavo ni bil vabljen. Iz spisa izhaja, da je tožena stranka za zastopanje pooblastila takratnega odvetnika A., ki je ob imenovanju za notarja v B. preko Odvetniške zbornice Slovenije obvestil naslovno sodišče, da je njegovo odvetniško pisarno prevzela odvetnica D. Ker ima pooblaščeni odvetnik pravico prenesti pooblastilo na drugega odvetnika, tožena stranka meni, da bi sodišče moralo sedanjo pooblaščenko vabiti na glavno obravnavo, čeprav v spisu še ni imelo neposrednega pooblastila zanjo. S tem je prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih tožena stranka do konca glavne obravnave ni mogla navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, vsled česar je prišlo do nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je odgovorila, da pritožba ni utemeljena in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je pri preizkusu izpodbijane sodbe ugotovilo, da je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka. ZPP v 1. odst. 138. čl. določa, da kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če v zakonu ni drugače določeno. Iz spisa je razvidno, da je toženo stranko zastopal pooblaščenec odvetnik A. Le-temu je med pravdo prenehala pravica opravljanja odvetniškega poklica, saj je bil imenovan za notarja v B. (21. čl. v zvezi s 30. čl. Zakona o odvetništvu - Ur.l. RS št. 18/93). Le na podlagi tega dejstva pa je sodišče prve stopnje neutemeljeno štelo, da tožena stranka nima več pooblaščenca. Pri tem očitno ni upoštevalo določb 73. čl. Statuta Odvetniške zbornice Slovenije, ki določajo, da se odvetniku, ki mu preneha pravica opravljanja odvetniškega poklica, določi prevzemnik njegove pisarne z odločbo o izbrisu iz imenika odvetnikov (1. odst.).

Pri tem je prevzemnik odvetniške pisarne dolžan čimprej obvestiti stranke o prenehanju opravljanja odvetniškega poklica njihovega bivšega zastopnika in jim dati na razpolago spise v njihovih zadevah z opozorilom, da posle, ki jih je vodil njihov bivši zastopnik, lahko same nadaljujejo ali pooblastijo drugega odvetnika (2. odst.).

Prevzemnik odvetniške pisarne pa je dolžan in upravičen, da do izjave stranke zastopa njeno korist tudi brez posebnega pooblastila (3. odst.). Glede na navedeno bi moralo sodišče ugotoviti kdo je prevzemnik odvetniške pisarne A. s poizvedbami pri Odvetniški zbornici Slovenije, ki vodi imenik odvetnikov (3. odst. 1. čl. v zvezi s 1. odst. 31. čl. Zakona o odvetništvu - Ur.l. RS št.18/93) in vabiti prevzemnika pisarne, kot utemeljeno opozarja pritožba. Ker tega ni storilo, je ravnalo v nasprotju z določbo 1. odst. 138. čl. ZPP, s tem pa je toženi stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, s čemer je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odst. 354. čl. ZPP.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijano sodbo (1. odst. 369. čl. ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ob upoštevanju načela kontradiktornosti v postopku, obema strankama omogočiti udeležbo pri obravnavanju predmetne zadeve.