Jedro

Sodišče mora pri ugotavljanju obsega pripadajočega zemljišča upoštevati in ocenjevati vse kriterije iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je na podlagi njihove celovite presoje izhajalo iz prostorskih aktov, iz katerih je (bil) razviden obseg pripadajočega zemljišča, rešitev, do katere je prišlo z uporabo tega merila, pa dopolnilo s kriterijem pretekle redne rabe zemljišča okrog stavbe, ki sprejeto odločitev dodatno potrjujejo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom ustavilo postopek glede parcel št. 361/277 in 371/126, k. o. 0000 ...1 (I. tč. izreka); ugotovilo, da so parcele št. 376/399, 371/127, 365/6, 361/90, 361/276, 361/158, 365/31, 371/15 in 376/78 individualno pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del stavbe na naslovu ... v L., z ID znakom 0000-1203, stoječe na parcelah št. 365/25, 361/137, 376/70 in 371/12 (II. tč. izreka), in sklenilo, da se zemljiškoknjižni vpisi po pravnomočnosti tega sklepa izvedejo po uradni dolžnosti v vrstnem redu zaznambe postopka III N 340/2013, in sicer (v delu, ki je izpodbijan v pritožbenem postopku) pri parceli št. 371/15 z učinkom od dne 4. 12. 2013 in pri parceli št. 361/158 od dne 6. 4. 2017 (III. tč. izreka).

2. Zoper II. in III. točko izreka sklepa, v delu, v katerem je sodišče ugotovilo, da pripadajoče zemljišče predstavljata tudi parc. št. 361/158 in 371/15, se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje prva nasprotna udeleženka. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa spremeni tako, da ugotovi, da navedeni parceli nista pripadajoči zemljišči k stavbi na naslovu ... v L., in da se zemljiškoknjižni vpisi v tem delu ne izvedejo, ter doda novo IV. točko izreka, v katerem naj predlog predlagateljev v tem delu kot neutemeljen zavrne in postopek ustavi. Podrejeno predlaga razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Še podrejeno pa predlaga razveljavitev sklepa v celoti. Kot bistveno poudarja, da so bila vsa ostala zemljišča, ki so predmet tega postopka, na investitorja (oz. njegove pravne naslednike) pogodbeno in odplačno prenesena, sporni dve parceli pa ne. Gre za neenako obravnavanje vseh parcel, ki po sklepu predstavljajo pripadajoče zemljišče k stavbi. Navaja, da so uporabniki stavbe brez kakršnegakoli pravnega naslova ti dve parceli uzurpirali in ju začeli uporabljati v svojo korist, kar ni veljaven pridobitni način. Lastninsko pravico so pridobili brezplačno. Sodišču očita napačno uporabo 12. čl. ZTLR2. Dalje trdi, da v zazidalnem načrtu oz. upravnih dovoljenjih (kar naj bi ugotovila izvedenka in sodišče), kot tudi v nobenem upravnem aktu ali projektni dokumentaciji ti dve parceli nista bili predvideni kot funkcionalno zemljišče stavbe. Dodaja, da pripadajoče zemljišče na severni strani stavbe glede na njegovo funkcionalnost in obsežnost zadošča za redno rabo stavbe in ta ne potrebuje še dodatne južne dostopne oz. izvozne poti. Iz pričanj etažnih lastnikov oz. njihovih zastopnikov prav tako izhaja le dejstvo, da so sporni parceli zasedli brez kakršnegakoli pravnega naslova in obenem šteli, da pripadata stavbi oz. sta njihova last. Poleg tega gre za osebe, zainteresirane za to, da se predmetni zemljišči ugotovita kot pripadajoči k stavbi. Razen pretekle redne in dejanske rabe za določitev pripadajočega zemljišča v izpodbijanem obsegu ni nobene pravne in dejanske podlage.

3. Predlagatelji so na pritožbo odgovorili in predlagali njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo pravno podlago za odločitev o obravnavanem predlogu, ki jo predstavljajo določbe ZVEtL-13. Ta v 43. čl. določa merila, po katerih sodišče ugotavlja tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003, in sicer predpisov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, pravil o posledicah gradnje na tujem svetu, pravil etažne lastnine in pravil o vezanosti pravic na zemljišču na pravice na stavbi (42. čl. ZVEtL-1). Ugotovitev funkcionalne vezanosti zemljišča na stavbo po kriterijih, ki jih določa zakon, glede na takratno pravno ureditev praviloma zadostuje za sklep, da je tako zemljišče postalo last lastnika stavbe (44. čl. ZVEtL-1).4

6. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je prvostopenjsko sodišče pri ugotavljanju obsega pripadajočega zemljišča upoštevalo vsa v zakonu našteta merila. Pri tem je pravilno izhajalo iz prostorskih aktov, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ki tudi po ZVEtL-1 še vedno predstavljajo poglavitni vir oz. izhodišče za ugotavljanje obsega pripadajočega zemljišča, ki ga je sodišče dolžno upoštevati ob hkratni uporabi vseh ostalih meril iz obravnavanega zakonskega določila.5 Pravilno se je oprlo na mnenje izvedenke urbanistične stroke, ki je v pisnem mnenju in dopolnitvah jasno in popolno predstavila dejstva, na podlagi katerih je opredelila oz. predlagala obseg pripadajočega zemljišča k stavbi predlagateljev. Izvedensko mnenje je ocenilo v povezavi z listinsko (prostorsko) dokumentacijo ter ugotovitvami ogleda na krajem samem. Nestrinjanje pritožnice z mnenjem izvedenke, ki je, skupaj z dopolnitvami, izčrpno in prepričljivo obrazloženo, zaključka sodišča, da zemljišče na spornih parcelah št. 361/158 in 371/15 služi izključno stavbi predlagateljev, ne omaje.

7. Kot podlago za ugotovitev pripadajočega zemljišča je izvedenka upoštevala določila prostorskih aktov (zlasti Odloka o sprejemu zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VS103 III. faza A - ...)6 ter sledove pretekle redne in dejanske rabe. Sodišče je pravilno sledilo ugotovitvi izvedenke, da je bila že v zazidalnem načrtu dostopna pot južno od obravnavane stavbe (ki obsega tudi sporni dve parceli) namenjena oz. predvidena zgolj za rabo obravnavane stavbe (12., 14. in 19. tč. obrazložitve). Iz dopolnitve mnenja je tudi jasno razvidno, kar je izvedenka izrecno poudarila, da je bila glede na določila prostorskih aktov južna dovozna cesta del zemljišča, namenjenega rabi te stavbe. Na 14. strani mnenja je podala grafični prikaz katastrskih sprememb med letoma 1988 in 1992, iz katerega je razvidno, da sta bili sporni parceli (ki v naravi predstavljata del južne ceste in parkirišče južneje od nje) skupaj še z dvema sosednjima parcelama oddeljeni prav v času gradnje. Na podlagi izvedenkinega mnenja je sodišče tudi pravilno ugotovilo, da je bila v dokumentaciji za izdajo gradbenega dovoljenja pot južno od stavbe označena kot servisna cesta, kar tudi po oceni pritožbenega sodišča dodatno kaže na namensko povezanost spornih parcel z obravnavano stavbo. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju pripadajočega zemljišča glede spornih dveh parcel izhajalo zgolj iz sekundarnih kriterijev, tj. pretekle redne rabe oz. dejanske rabe nepremičnin, tako ni utemeljen.

8. Tudi pritožbene navedbe, da za tak obseg pripadajočega zemljišča, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, ni podlage v upravnih dovoljenjih, v konkretnem primeru ne privedejo do drugačne odločitve. Iz mnenja izvedenke namreč izhaja, da je bila južna dovozna (servisna) cesta v upravni dokumentaciji kljub temu, da ni bila vključena v obseg funkcionalnega zemljišča, vrisana v rabi obravnavane stavbe. Tudi sicer pa za odločitev v tej zadevi ni bistveno, da zemljišče okoli stavbe v upravnih dovoljenjih ni bilo opredeljeno kot funkcionalno zemljišče. Kot že rečeno, mora sodišče pri ugotavljanju obsega pripadajočega zemljišča upoštevati in ocenjevati vse kriterije iz 1. odst. 43. čl. ZVEtL-1. Zato je ravnalo pravilno, ko je na podlagi njihove celovite presoje izhajalo iz prostorskih aktov, iz katerih je (bil) razviden obseg pripadajočega zemljišča, oceno, do katere je prišlo z uporabo tega merila, pa dopolnilo s kriterijem pretekle redne rabe zemljišča okrog stavbe, ki sprejeto odločitev dodatno potrjujejo. Na podlagi povedanega tudi ne drži, da je sodišče ugotovitvam o pretekli redni rabi naklonilo preveliko težo. Zgolj okoliščina, da so etažni lastniki (oz. njihovi zastopniki), ki so bili v postopku zaslišani, zainteresirani, da se sporni parceli ugotovita kot del pripadajočega zemljišča k stavbi, pa na dokazne zaključke o pretekli rabi sama po sebi ne vpliva. Bistveno je, da sta bili predmetni parceli vse od izgradnje stavbe dalje namenjeni za parkiranje in dovoze ter dostope uporabnikov stavbe in sta se kot taki tudi uporabljali, čemur pritožba niti ne nasprotuje.

9. Po povedanem in ob upoštevanju kriterijev za ugotavljanje obsega pripadajočega zemljišča, ki so bili v konkretnem primeru uporabljeni, pritožnica prav tako ne more uspeti s trditvami, da površina zemljišča na severni strani stavbe zadošča za redno rabo stavbe. Tudi pritožbeno vztrajanje, da sporni dve parceli nista bili pridobljeni odplačno, ugotovitev izvedenke in pravilnosti zaključkov sodišča v ničemer ne omaje. Pravica uporabe na stavbnem zemljišču in na zemljišču, potrebnem za rabo stavbe, se je vselej prenašala skupaj s pravico na stavbi oz. na njenem posameznem delu že po samem zakonu (ex lege). Z ugotovitvijo, da gre za pripadajoče zemljišče, sodišče zato ni v ničemer poseglo v lastninsko pravico nasprotne udeleženke. S pritožbenimi navedbami v tej smeri, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu (v 19. tč. obrazložitve), pritožnica zato ne more biti uspešna.

10. Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov in ker tudi ni našlo kršitev, na katere po 2. odst. 350. čl. ZPP7 pazi po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 42. čl. ZNP-18).

1 Pritožbeno sodišče v nadaljevanju opušča navedbo katastrske občine, saj se vse parcele, ki bodo omenjene, nahajajo v isti. 2 Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, Uradni list SFRJ, št. 6/1980 s spremembami, v nadaljevanju ZTLR. 3 Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Uradni list RS, št. 34/2017 s spremembami, v nadaljevanju ZVEtL-1. 4 Glej Poročevalec DZ, predlog ZVEtL-1, str. 64. 5 Merila niso več opredeljena po načelu izključevanja, kot je to pred ZVEtL-1 določal ZVEtL (Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi, Uradni list RS, št. 45/2008 s spremembami). 6 Glej 10. tč. obrazložitve sklepa. 7 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami, v nadaljevanju ZPP. 8 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019.