Jedro

Z navedbo – da izvedbo naroka zahteva le v primeru, če sodišče ugotovi, da je dejansko stanje sporno – tožena stranka izvedbe naroka ni zahtevala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 21503/2015 z dne 2.3.2015 vzdržalo v veljavi. Predmet pravde je plačilo glavnice 112,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 3,71 EUR od 21.10.2014 dalje in od zneska 108,82 od 1.11.2014 dalje, medtem ko je v ostalem delu sklep o izvršbi že pravnomočen. Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki v višini 10,00 EUR.

2. Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja dva pritožbena razloga: bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga odpravo sodbe. Trdi, da ji ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, ker narok ni bil razpisan in dokaz z zaslišanjem toženca ni bil izveden. Tožena stranka ni napisala dveh vlog. V skladu s pozivom sodišča z dne 10.9.2015 je napisala samo odgovor na tožbo in to v zakonitem osemdnevnem roku. Sklicuje se na 454. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in meni, da bi narok moral biti razpisan, ker je dejansko stanje sporno. V primeru spornega dejanskega stanja je brez naroka mogoče odločiti samo v primeru, da nobena od strank izvedbe naroka ne zahteva. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo izvedbo naroka zahtevala. Trdi, da sodba razlogov o odločilnih dejstvih nima. Oprta je na domneve in ima nejasne razloge.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obravnavani spor je spor majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR – prvi odstavek 443. čl. ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. Sodba se v takšnem sporu lahko izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. čl. ZPP).

5. Pritožnik pravilno povzema vsebino 452. čl. ZPP, ki predvideva, da v sporu majhne vrednost pravdni stranki vložita dve vlogi. Pravdni stranki sta izkoristili to možnost in vložili vsaka po dve vlogi. Tožeča stranka je prvo vlogo z dne 4.9.2015 naslovila kot dopolnitev tožbe, drugo z dne 20.10.2015 pa kot pripravljalni spis Tožena stranka je prvo vlogo z dne 4.10.2015 naslovila kot odgovor na tožbo, drugo z dne 18.11.2015 pa kot pripravljalno vlogo.

6. V sporu majhne vrednosti mora tožeča stranka vsa dejstva navajati in vse dokaze predlagati v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo (451. čl. ZPP). Tožena stranka je trditev, da je bilo že vse poravnano, postavila v drugi vlogi (pripravljalni vlogi z dne 18.11.2015). Ker gre za novo dejstvo, ki bi ga tožena stranka lahko navedla v prvi pripravljalni vlogi, ga sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo.

7. Sodišče izda odločbo brez razpisa naroka, če ugotovi, da dejansko stanje med strankama ni sporno in takrat, ko je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na osnovi pisnih dokazov, nobena od strank pa izvedbe naroka ne zahteva (prvi in drugi odstavek 454. čl. ZPP). Sodišče prve stopnje je odločalo na osnovi drugega odstavka 454. čl. ZPP. Presodilo je, da o spornem dejanskem stanju lahko odloči na osnovi predloženih pisnih dokazov. V 3. točki obrazložitve je pojasnilo, da s strani tožene stranke pogojno predlagano izvedbo naroka, skladno s sodno prakso, ne šteje za zahtevo za izvedbo naroka. Pritožbeno sodišče s to argumentacijo soglaša. Tožena stranka je v prvi vlogi, naslovljeni odgovor na tožbo, trditvam tožeče stranke nasprotovala in je lahko presodila, da je dejansko stanje sporno. Če je želela, da se dokazni postopek izvede na naroku, bi morala to izrecno zahtevati. Pritožbeno sodišče soglaša, da tožena stranka z navedbo – da izvedbo naroka zahteva le v primeru, če sodišče ugotovi, da je dejansko stanje sporno – izvedbe naroka ni zahtevala.

8. Pritožbeni očitek kršitve pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339. čl. ZPP) ni utemeljen. Vsa sporna dejstva so ugotovljena na osnovi pisnih dokazov. Katero zatrjevano dejstvo bi bilo drugače ali dodatno ugotovljeno z njegovim zaslišanjem, pritožnik ne navaja.

9. Pritožbena trditev, da so razlogi sodbe pomanjkljivi in nejasni, ni argumentirana. Zgolj navržen je očitek, da je odločitev oprta na domneve. Po oceni pritožbenega sodišča prvostopna sodba nima pomanjkljivosti. Sodba vsebuje kratko in jedrnato, vendar celovito in jasno utemeljitev razlogov, ki so prvostopno sodišče vodili do odločitve v tej zadevi. Na osnovi navedenih razlogov je sodbo mogoče preizkusiti. Očitek kršitve 14. tč. drugega odstavka 339. čl. ZPP ni utemeljen.

10. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Sodnica posameznica odloča na podlagi petega odstavka 458. čl. ZPP.