Jedro

Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali sodišča odloči, da naj postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da bi se tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Predlagatelj mora torej v predlogu navesti okoliščine, ki kažejo, da bi - če bi bilo za odločanje določeno drugo stvarno pristojno sodišče - bil postopek očitno lažje opravljen ali da so drugi tehtni razlogi za predlog.

Izrek

1. Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

2. Tožnik S. S. se za žalitev sodnikov v vlogi z dne 24. januarja 2001, opr. št. I Pd 1487/94-8, kaznuje z denarno kaznijo 50.000,00 SIT.

Izrečeno denarno kazen mora tožnik plačati na žiro račun Okrožnega sodišča v Ljubljani št. 50100-845-50727, v 30 dneh.

Obrazložitev

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je z vlogo opr. št. I Pd 1487/94 z dne 7.2.2001 pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije vložilo predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, kar je storilo zaradi tožnikove vloge v zadevi I Pd 1487/94 z dne 24.1.2001, s katero je ta predlagal določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Sodišče navaja, da predlagatelj v svoji vlogi ni konkretno določil tehtnih razlogov za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da pa so razlogi za predlog razvidni iz celotne vloge, iz katere je mogoče ugotoviti, da nima zaupanja v nepristransko in pravično sojenje Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Že v fazi priprav na glavno obravnavo ima tožnik pripombe zoper delo sodnikov. Redno se poslužuje instituta izločitve predsednika senata, zato bi bilo morda smiselno upoštevati tožnikov predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen.

Zaradi določbe prvega odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99- v nadaljevanju: ZPP) je Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: VS RS) odločilo na podlagi določb navedenega zakona, ne pa po določbah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90, v nadaljevanju: ZPP/77). Določbe ZPP je uporabiti zato, ker sodišče prve stopnje v tej zadevi še ni odločilo.

Po določbi 67. člena ZPP VS RS lahko na predlog stranke ali sodišča odloči, da naj postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da bi se tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Predlagatelj mora torej v predlogu navesti okoliščine, ki kažejo, da bi - če bi bilo za odločanje določeno drugo stvarno pristojno sodišče - bil postopek očitno lažje opravljen ali da so drugi tehtni razlogi za predlog. V vlogi z dne 24.1.2001 tožnik ne navaja nobenega izmed razlogov, ki jih ureja določba 67. člena ZPP, zato njegovemu predlogu ni mogoče ugoditi.

Tožnik je v vlogi z dne 24.1.2001 med drugim zapisal, da je sodnica Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju: VDSSL) "z direktnim naklepom prikrivala kazniva dejanja tožene stranke", da so "sodniki poklicni storilci kaznivih dejanj" in da je V. K. "tožniku s kriminalnimi dejanji skonstruiral protipravno prenehanje delovnega razmerja".

Po prvem odstavku 109. člena ZPP sodišče kaznuje po določbah tretjega do sedmega odstavka 11. člena ZPP tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku.

Razžalitev je napad na čast in dobro ime druge osebe, ki je izražena v obliki žaljive vrednostne ocene. Tožnik, ki z imeni navaja sodnike VDSSL, je z navedenimi ocenami in trditvami žaljivo ocenil delo in osebnosti sodnikov. S temi ocenami izničuje dostojanstvo sodnikov in prezira njihov ugled kot sodnikov in VDSSL kot celote.

Ker je dana žalitev v smislu navedene določbe ZPP, je sodišče tožniku izreklo kazen na podlagi tretjega odstavka 11. člena ZPP, po kateri je fizični osebi mogoče izreči denarno kazen do 300.000,00 SIT.

O roku plačila kazni, ki znaša najmanj petnajst dni, je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka navedenega člena.