Jedro

Skladno s prvim odstavkom 19. člena ZIZ za dovolitev izvršbe ni dovolj le, da je sodna odločba postala pravnomočna, temveč mora biti tudi izvršljiva, kar pomeni, da je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev. Šele taka sodna odločba predstavlja podlago za dovolitev izvršbe (1. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ). Zakon je kot obvezno sestavino predloga za izvršbo zato določil ne le določno oznako izvršilnega naslova, temveč tudi podatek o izvršljivosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je upnikov predlog za izvršbo kot nepopolnega zavrglo.

2. Proti temu sklepu se upnik pravočasno pritožuje. V laični pritožbi meni, da so zahteve sodišča nerazumljive in pretežke. Naproša sodišče, da odredi izvedenca, da vse pregleda, da mu določi zagovornika, ker zaradi prizadetosti v zdravju ni sposoben hoditi na sodišče ter da uredi, da mu Z. L. povrne dolg 8.400,00 EUR, kar mu je naloženo s pravnomočno sodbo. Le to prilaga. Navaja še, da je I. V. prevzela firmo in vodi plačo prvega dolžnika, ter da je njegovo zdravstveno stanje in nezmožnost opravljati delo posledica kriminala dolžnikov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po drugem odstavku 105. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), katerega določila se smiselno uporabljajo v postopku izvršbe (15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), morajo biti vloge razumljive in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnavajo. Če je vloga nerazumljiva ali ne obsega vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti (prvi odstavek 108. člena ZPP). Če vložnik vloge tega ne stori, jo sodišče zavrže (peti odstavek 108. člena ZPP).

5. ZIZ v 40. členu ZIZ določa obvezne sestavine predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Skladno z navedenim določilom mora upnik v predlogu za izvršbo med drugim navesti: stranke z vsaj enim identifikacijskim podatkom iz 16.a člena ZIZ (prva alineja prvega odstavka), določno označiti izvršilni naslov, na katerem temelji izterjevana terjatev z navedbo, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti (druga alineja prvega odstavka in peti odstavek 40. člena ZIZ), dolžnikovo obveznost (tretji odstavek 40. člena ZIZ) z navedbo upnikovega transakcijskega računa, če gre za izpolnitev denarne obveznosti (drugi odstavek 40. člena ZIZ), izvršilna sredstva, s katerimi se izvršba opravi (četrta alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da upnikov predlog za izvršbo, vložen 4. 3. 2016, teh obveznih sestavin iz 40. člena ZIZ, potrebnih, da bi lahko sodišče predlog za izvršbo vsebinsko obravnavalo, nima. Upnika je s sklepom z dne 21. 4. 2016 pozvalo, da predlog za izvršbo v 15 dneh dopolni z navedbo teh obveznih sestavin in ga hkrati opozorilo, da v kolikor naloženega ne bo izpolnil, bo njegov predlog kot nepopoln zavrglo. Upnik je z vlogo 4. 5. 2016 sicer predlog dopolnil, vendar, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, v njem ni navedel vseh manjkajočih obveznih sestavin iz 40. člena ZIZ tako, da bi bil njegov predlog za izvršbo sposoben vsebinske obravnave. Kljub pozivu sodišča, da izvršilni predlog dopolni z obvezno sestavino iz prve alineje prvega odstavka v zvezi s petim odstavkom 40. člena ZIZ, in sicer s popolno opredelitvijo izvršilnega naslova in navedbo, ali je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti ali predložitvijo izvršilnega naslova s klavzulo izvršljivosti, pri čemer ga je poučilo, da ga lahko pridobi na pravdnem oddelku sodišča, ki je izdalo sodno odločbo, upnik tega ni izpolnil. Priložil je namreč zgolj sodbo Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici P 97/2011 z dne 27. 11. 2012, brez potrjene izvršljivosti (priloga A1), prav tako ni navedel, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti. Skladno s prvim odstavkom 19. člena ZIZ za dovolitev izvršbe ni dovolj le, da je sodna odločba postala pravnomočna, temveč mora biti tudi izvršljiva, kar pomeni, da je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev. Šele taka sodna odločba predstavlja podlago za dovolitev izvršbe (1. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ). Zakon je kot obvezno sestavino predloga za izvršbo zato določil ne le določno oznako izvršilnega naslova, temveč tudi podatek o izvršljivosti.

7. V primerih, kot je konkretni, ko je rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti enak kot pritožbeni rok zoper sodno odločbo, nastopi pravnomočnost hkrati z izvršljivostjo. Upnik je sicer zatrjeval, da je sodna odločba pravnomočna. Ker ni navedel datuma nastopa pravnomočnosti, niti to ne izhaja iz predložene sodbe (priloga A1), je bilo izvršilnemu sodišču onemogočeno, da bi samo ugotovilo nastop izvršljivosti oziroma samega dejstva izvršljivosti in v nadaljevanju preprečeno, da bi vsebinsko obravnavalo predlog za izvršbo. Prav tako upnik v smislu tretjega odstavka 226. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni navajal, da ni dosegel izročitve sodne odločbe s potrdilom o izvršljivosti ter predlagal, da si sodišče le to samo priskrbi. Ob odsotnosti obvezne sestavine iz tretje alineje prvega odstavka v zvezi s petim odstavkom 40. člena ZIZ, to je navedbe, ali je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti, je sodišče prve stopnje tudi po presoji sodišča druge stopnje upnikov predlog za izvršbo utemeljeno kot nepopoln zavrglo. Predlog ni bil sposoben za obravnavo, saj ni vseboval obveznih podatkov iz 40. člena ZIZ, ki jih mora upnik navesti v predlogu za izvršbo.

8. Kdor zahteva sodno varstvo, mora postopati v skladu s postopki, ki so za to določeni (v obravnavanem primeru ZIZ in ZPP), saj bi v nasprotnem primeru sodišče kršilo načelo zakonitosti in enakega varstva pravic. Enako pomembno je tudi, da je posameznikom zagotovljeno učinkovito vlaganje zahteve za prisilno realizacijo sodne odločbe, kar se v izvršilnem postopku zagotavlja predvsem preko načela pomoči prava neuki stranki (12. člen ZPP), zunaj tega postopka pa z drugimi sredstvi, npr. dodelitvijo brezplačne pravne pomoči. Kot navaja upnik sam, mu slednja ni bila dodeljena, medtem ko je sodišče s pozivom na dopolnitev predloga za izvršbo, v katerem je bilo določno pojasnjeno, kaj mora upnik navesti, da se bo predlog za izvršbo lahko obravnaval, in to na jasen in razumljiv način tako, da bi ga lahko in morala razumeti tudi laična stranka, izpolnilo dolžnost pomoči prava neuki stranki iz 12. člena ZPP.(1) Dejstvo, da gre za prava neuko stranko, zato upnikovega ravnanja ne opravičuje. Sodišče je v pozivu natančno poučilo, kaj mora upnik storiti, da bo njegov predlog za izvršbo popoln.(2)

9. Upnikovega ravnanja tudi ne opravičuje zdravstveno stanje, na katerega se sklicuje v pritožbi, zaradi katerega ni sposoben pristopiti na sodišče. V izvršilnem postopku namreč sodišče postopa na podlagi vlog in drugih pisanj (prvi odstavek 29. člena ZIZ). Upnikova udeležba je potrebna zgolj na naroku, katerega sodišče razpiše izjemoma (29.a člen ZIZ), zanj pa lahko upnik pooblasti pooblaščenca. Upnik se tudi neutemeljeno zavzema za določitev zagovornika. Sodišče namreč določi zagovornika le pravdno nesposobni stranki. Da gre za obstoj teh okoliščin pa upnik ne navaja.

10. Na podlagi navedenega je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ prvostopenjski sklep potrdilo. Odločitev je sprejelo potem, ko uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev.

11. Kot je upnika poučilo že sodišče prve stopnje, bo moral upnik podati nov predlog za izvršbo z vsemi obveznimi sestavinami iz 40. člena ZIZ, med drugim tudi s podatkom o izvršljivosti sodne odločbe, katerega lahko pridobi upnik na sodišču, ki je izdalo sodno odločbo. Le takšen predlog za izvršbo bo lahko sodišče vsebinsko obravnavalo.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih upnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Sodišče mora skladno z 12. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ stranko, ki nima pooblaščenca, in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, sicer opozoriti, katera pravdna dejanja lahko opravi.

Op. št. (2) : Tako tudi VSL sklep II Cp 1976/2014, VSM sklep I Ip 144/2015 in Vrhovno sodišče RS sklep I Up 457/2008.