Jedro

Če stranka ni omejila pooblastila, ki je dano odvetniku, je odvetnik upravičen umakniti tožbo.

Izrek

Pritožba prvotožnika se zavrne kot neutemlejena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba drugotožnice in tretjetožnice se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je tožba z dne 3.10.1995 v celoti umaknjena.

Zoper ta sklep se pritožuje prvotožnik in navaja, da dne 26.6.1998 tožbe ni umaknil, čeprav je res, da je dne 24.6.1998 z Zavarovalnico sklenil poravnavo za določen znesek. Tožbe pa ne umika, ker je znesek, ki ga je prejel minimalen in še tega je bil primoran vzeti zaradi ogrožane socialne varnosti njega in njegove družine. Tudi njegova poškodba je bila take narave, da se mu zdravstveno stanje slabša iz meseca v mesec in zato mu mora zavarovalnici ponuditi vsoto, ki bo realna, glede na njegove poškodbe in kvaliteto njegovega življenja.

Zoper sklep pa se pritožujeta tudi drugo in tretjetožnica, ki prav tako navajata, da ne umikata tožbe. Drugotožnica tako v svojem kot v imenu svoje ml. hčerke navaja, da ni niti ona, niti njena hči dobila nobene odškodnine, niti se ni ona podpisala na poravnavo. Na 1,000.000,00 SIT, ki naj bi ga dobile s hčerko, nikakor ne more pristati, saj je trpljenje, po nesreči tako hudo, da imata obe psihične posledice. Zato sporoča sodišču, da določi odškodnino, ki je primerna otroku, ki ima 10 let in živi stalno v strahu.

Pritožba prvega tožnika ni utemeljena, pritožba drugo in tretjetožnice pa je prepozna.

Zakon o pravdnem postopku v 95. čl. določa, da če stranka da odvetniku pooblastilo za pravdo, ne da bi v pooblastilu natančneje določila njegove pravice, ima odvetnik na podlagi takega pooblastila pravico opravljati vsa pravdna dejanja in med drugim tudi umakniti tožbo. Iz pooblastila z dne 23.1.1998 je razvidno, da je I.Z. pooblastil odvetnika A.Ž., da mu daje pravno pomoč po predpisih o odvetništvu in pravni pomoči in da ga zastopa v vseh njegovih pravdnih stvareh v civilnih in gospodarskih, v pravdnih in nepravdnih, v kazenskih, upravnih in izvršilnih, da v njegovem imenu sklepa poravnave in pogodbe, da ga pravnoveljavno zavezuje in potrjuje zadostitev njegovih zahtevkov, zlasti tudi sprejema denar in druge vrednote ter zato izdaja pobotnico. Imenovanemu odvetniku je dal prvi tožnik tudi pobolastilo po veljavnih pravnih predpisih in po predpisih o pravdnem, nepravdnem in upravnem postopku in pooblastilo za zagovor in zastopanje po predpisih v kazenskem postopku, zlasti tudi za sprejem tožb, obtožnice, sodb, sklepov in zemljiškoknjižnih sklepov ter vseh drugih odločb. Zavezal se je, da bo priznal vse njegovo delo v svojem imenu za pravnoveljavno in da bo poravnal za to tudi nastale stroške. Iz tega pooblastila torej sledi, da je imel njegov pooblaščenec vsa pooblastila za umik tožbe, kar je tudi storil s svojo vlogo z dne 24.6.1998, ki je prispela na sodišče dne 26.6.1998. Prvi tožnik torej ne more z uspehom zatrjevati to kar zatrjuje sedaj v pritožbi, da ni umaknil vložene tožbe, kajti pooblastilo, ki ga je dal odvetniku ni vsebovalo nobene omejitve.

Odvetnik A.Ž. je torej v skladu s pooblastilom in v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku ravnal povsem zakonito. Pritožba prvega tožnika torej ni utemeljena in jo je kot tako pritožbeno sodišče v skladu z določbo 368. čl. ZPP zavrnilo, kajti sodišče prve stopnje pri izdaji sklepa ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP in ker tudi nista podana ostala dva pritožbena razloga, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Drugotožena stranka, ki se pritožuje v svojem imenu in kot zakonita zastopnica svoje hčerke tretje tožnice je prejela sklep o umiku dne 20. oktobra 1998. Od tega dne dalje je tekel zakoniti 15-dnevni pritožbeni rok, ki je potekel 4.11.1998 ob polnoči. Tožnica Z.Z. pa je v svojem in v imenu svoje hčerke vložila pritožbo priporočeno po pošti dne 5.1.1999. Ta pritožba je torej vložena po preteku pritožbenega roka, kar pomeni, da je vložena prepozno, zaradi česar jo je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 1. tč. 380. čl. v zvezi z določbo 2. odst. 358. čl. ZPP kot tako zavrglo. Pritožnica v naslovu svoje vloge sicer pravi, da se pritožuje na dopis, vendar tudi taka pritožba ne more biti uspešna, kajti zoper dopise ZPP ne predvideva nobenega pravnega sredstva.