- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VDS sklep Pdp 889/2004
ECLI:SI:VDSS:2004:VDS.PDP.889.2004 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi gre za spor o prenehanju delovnega razmerja delavca, zato delodajalec vedno nosi svoje stroške, ne glede na izid postopka.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se odločitev o stroških postopka (v 2. tč. izreka sodbe) spremeni tako, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo zahtevek tožnice za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 29.7.2003, ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prnehalo in še traja, kot zavrnilo zahtevek za plačilo nadomestila plače in stroškov postopka (1. tč. izreka). Poleg tega je odločilo, da je tožnica dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 133.310,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila (2. tč. izreka).
Tožnica se je pritožila zoper odločitev o stroških iz razloga bistvene kršitve postopka po določbi 1. tč. 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/04), ki se v skladu z določbo 1. odst. 14. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur. l. RS št. 19/94) uporablja tudi v postopkih pred delovnimi sodišči. Navaja, da ji je tožena stranka izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, zaradi česar ji je prenehalo delovno razmerje. V tožbi je postavila zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe, reintegracijo s ponovno vzpostavitvijo delovnega razmerja in plačilo zaostalih denarnih prejemkov. Ker gre za spor iz delovnega razmerja, predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano stroškovno odločitev spremeni tako, da tožena stranka sama nosi svoje stroške postopka.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da odločitev o stroških v izpodbijanem delu sodbe, ki so bili naloženi tožnici, ni pravilna. Sodišče prve stopnje ni imelo nikakršne podlage, da je o stroških, ki jih je imela tožena stranka v postopku na prvi stopnji, odločilo v skladu z uspehom strank. Pritožba pravilno opozarja, da je šlo v zadevi za spor o prenehanju delovnega razmerja tožnice. Zato bi moralo sodišče odločiti o stroških tožene stranke v skladu z določbo 2. odst. 22. čl. ZDSS, po kateri v takšnih sporih nosi delodajalec svoje stroške, ne glede na izid postopka.
Zato je pritožbeno sodišče ugodilo tožničini pritožbi in odločitev o stroških v izpodbijanem delu sodbe spremenilo tako, da tožena stranka sama nosi svoje stroške postopka (3. tč. 365. čl. ZPP).