Jedro

Vabilo za glavno obravnavo je bilo toženki vročeno po njenem pooblaščencu v skladu z določbo 137. člena Zakona o pravdnem postopku, po katerem se v primeru, ko ima stranka pooblaščenca, pisanja vročajo njemu, če zakon ne določa drugače. Tako drugačno ureditev pozna ZPP v zvezi z vročanjem vabila stranki na narok, kjer bo izveden dokaz z zaslišanjem stranke, vendar pa v predmetnem postopku navedena določba ne pride v poštev.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se toženki odpoveduje najemna pogodba št. 372-03-95/1997-40 z dne 12.11.2004 za dvosobno stanovanje št. 4 v pritličju, na naslovu P.. Nadalje je sodišče odločilo, da je toženka dolžna izprazniti navedeno stanovanje v roku 60 dni ter ga praznega oseb in stvari izročiti tožeči stranki, toženki pa je naložilo tudi plačilo stroškov postopka tožeče stranke.

Zoper sodbo se pritožuje toženka po svojemu pooblaščencu, iz vseh treh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje, toženki pa prizna stroške pritožbenega postopka in jih naloži v plačilo tožeči stranki. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko toženke ni povabilo na narok dne 13.01.2006. Toženka je za ta narok izvedela po prejemu zapisnika o glavni obravnavi, v katerem je navedeno, da je vabilo stranki izkazano, toženka pa opozarja, da je prepričana, da ji vabila sodišče ni vročilo ali dostavilo. Prav zaradi njene odsotnosti na naroku je sodišče prve stopnje tudi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, posledično pa tudi napačno uporabilo materialno pravo, saj tožeča stranka ni dokazala vseh ravnanj, ki so nujno potrebna v predhodnem postopku pred vložitvijo tožbe zaradi izpraznitve stanovanja.

Pritožba toženke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče v zvezi z zatrjevano bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka ugotavlja, da le-ta ni podana, saj je bilo vabilo za glavno obravnavo toženki vročeno po njenem pooblaščencu (vročilnica na list. št. 10 spisa) v skladu z določbo 137. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), po katerem se v primeru, ko ima stranka pooblaščenca, pisanja vročajo njemu, če zakon ne določa drugače. Tako drugačno ureditev pozna ZPP v zvezi z vročanjem vabila stranki na narok, kjer bo izveden dokaz z zaslišanjem stranke, vendar pa v predmetnem postopku navedena določba ne pride v poštev, saj je sodišče na narok z dne 13.01.2006 ni vabilo zaradi izvedbe dokaza z zaslišanjem stranke, pač pa kot stranko, tako da je bila vročitev vabila toženki pravilno opravljena, na naroku pa je bil prisoten tudi toženkin pooblaščenec. Pritožbene navedbe o zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, ki naj bi bilo posledica toženkine neprisotnosti na naroku, so po oceni pritožbenega sodišča povsem pavšalne, saj pritožba ne vsebuje nobenih navedb o tem, glede česa naj bi bilo dejansko stanje zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno. Prav tako pavšalne pa so tudi pritožbene navedbe o zmotni uporabi materialnega prava, saj toženka trdi le, da tožeča stranka ni izkazala vseh ravnanj, ki so nujno potrebna v predhodnem postopku pred vložitvijo tožbe zaradi izpraznitve stanovanja. Po oceni pritožbenega sodišča je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in sicer določbe Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) in najemne pogodbe (priloga A3) o odpovedi najemne pogodbe iz krivdnih razlogov in svojo odločitev utemeljilo na podlagi 4. alinee 103. člena SZ-1 in 2. alinee 15. člena najemne pogodbe, ki določata, da lahko lastnik odpove najemno pogodbo v primeru, če najemnik ne plača najemnine ali stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, v roku, ki ga določa najemna pogodba. Slednja v 11. členu določa višino najemnine, rok plačila ter tudi obveznost plačila individualnih in skupnih obratovalnih stroškov. Ker je bilo med strankama nesporno, da toženka ne plačuje niti najemnine niti obratovalnih stroškov, je torej podan krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe, ki je zajet tudi v predhodnem pisnem opominu z dne 09.06.2005. Pritožbeno sodišče pri tem sicer ugotavlja, da izpodbijana sodba ne vsebuje izrecnih razlogov o vsebini tega obvestila kot predpogoju za vložitev tožbe za odpoved najemne pogodbe in o tem, ali ga je tožena stranka prejela, vendar pa pritožba tega ne izpostavlja. Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da tožena stranka tudi po prejemu zadnjega opomina z dne 09.06.2005 ni začela plačevati najemnine, pa tudi ni poravnala do opomina zapadlih zneskov najemnine, torej je smiselno ugotovilo obstoj zakonsko zahtevanega opomina po 3. odstavku 103. člena SZ-1, pa tudi sicer je iz vročilnice na hrbtni strani tega obvestila (priloga A4) razviden podpis oziroma priimek toženke, iz samega obvestila pa izhaja, da je bila toženka opozorjena, naj v roku 15 dni poravna dolg iz naslova obratovalnih stroškov in preneha z motenjem medsosedskega sožitja. Na podlagi navedenega torej pritožbeno sodišče zaključuje, da je odločitev sodišča prve stopnje o odpovedi najemne pogodbe pravilna in zakonita, prav tako pravilna in v skladu s 112. členom SZ pa je tudi določitev roka za izselitev iz stanovanja.

Ker pritožbeno sodišče tudi uradoma upoštevnih bistvenih kršitev postopka po 2. odstavku 350. člena ZPP ni zasledilo, je na podlagi zgoraj obrazloženih ugotovitev v skladu s 353. členom ZPP pritožbo toženke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. O stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje odločalo na podlagi 165. člena ZPP. Ker toženka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP).