Jedro

Ob ugotovitvi, da gre za kmetijsko zemljišče iz najvišjega kakovostnega razreda, česar tožnik ne prereka, je očitno, na kateri del zemljišča se ukrep nanaša: to je na tistega, na katerem je v nasprotju s predpisano kmetijsko rabo nasut gramoz in so odloženi različni predmeti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bilo tožniku kot lastniku zemljišča s parc. št. 407 k. o. ... naloženo, da odstrani nasut gramoz in odložene različne predmete, del zemljišča prekrije z rodovitno zemljo ter celotno kmetijsko zemljišče začne uporabljati za kmetijske namene (1. točka izreka); da mora pogoje iz 1. točke izpolniti do 3. 10. 2017 (2. točka izreka); da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (3. točka izreka) ter da bo o morebitnih stroških odločeno s posebnim sklepom v nadaljevanju postopka (4. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je kmetijski inšpektor pri pregledu 2. 3. 2017, opravljenem po uradni dolžnosti, ugotovil, da je del zemljišča parc. št. 407 k. o. ... nasut z gramozom, ki je utrjen, in se uporablja za parkirišče za osebna in tovorna vozila. Navaja še, da je bil tožniku poslan dopis, v katerem je bil med drugim pozvan, da poda morebitne pripombe na vsebino zapisnika, česar pa ni storil. Organ še ugotavlja, da je obravnavano zemljišče po svoji namenski rabi kmetijsko zemljišče, ki spada v kategorijo najboljših kmetijskih zemljišč, na katerih je dopustna osnovna dejavnost kmetijstvo, uporaba zemljišča za potrebe parkirišča pa je tudi v nasprotju z veljavnim občinskim prostorskim načrtom. Izrečeni ukrep opira na določbe 4. in 107. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) in 32. člena Zakona o inšpekcijskem nadzorstvu (v nadaljevanju ZIN).

3. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnil. 4. Tožnik v tožbi uveljavlja kršitev pravil postopka, ki je vplivala na na zakonitost oziroma pravilnost odločitev, zaradi katere je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepravilno in nepopolno, in razloge, zaradi katerih se upravni akt izreče za ničnega. Trdi, da je izrek izpodbijane odločbe v nasprotju z obrazložitvijo in je neizvršljiv. Neizvršljivost utemeljuje z navedbo, da iz izreka ni razvidno, s katere nepremičnine bi moral odstraniti gramoz in različne predmete. To naj bi bilo razvidno šele iz obrazložitve odločbe. Niti v obrazložiti pa naj ne bi bilo navedeno, na katerem delu nepremičnine in na kakšni površini naj bi bil nasut gramoz in odloženi predmeti. Izrek naj bi bil v nasprotju z obrazložitvijo, ker mu nalaga, da začne celotno kmetijsko zemljišče uporabljati za kmetijske namene, iz obrazložitve pa izhaja, da se del zemljišča že uporablja skladno z namenom. Uveljavlja tudi kršitev pravice do sodelovanja v postopku, saj mu ni bila dana možnost, da se udeleži ogleda na kraju samem. Meni, da naknadna pisna seznanitev z dokazi, ki so bili pridobljeni na ogledu, pri katerem ni imel možnosti sodelovati, ne more sanirati te kršitve postopka. Ker je bil v pozivu pozvan le, da navede, kdo je zemljišče nasul in kdo ga uporablja, pa z odgovorom na izvedene dokaze ne bi mogel vplivati. Dejansko stanje naj bi bilo nepopolno ugotovljeno tudi zato, ker ni natančno navedeno, za kateri del zemljišča s parc. št. 407 k. o. ... je izdana izpodbijana odločba, niti ni inšpektor navedel, da je bil narejen odriv zemljine in da je odrinjena zemljina še vedno ob robu.

5. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri navedbah v izpodbijani odločbi in med drugim še navaja, da je iz izreka izpodbijane odločbe dovolj jasno in razločno opredeljeno, na kateri nepremičnini je treba opraviti obveznost, kdo jo mora opraviti in kakšna je obveznost. Navaja še, da se del površine uporablja kot parkirišče, drugi del pa v skladu z namensko rabo parcele. Meni tudi, da v tem primeru udeležba stranke pri ogledu ne bi mogla pripeljati do drugačne odločitve, saj je imel tožnik v drugih delih postopka možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.

8. Ne držijo namreč očitki o nedoločnosti in neizvršljivosti izreka izpodbijane odločbe. Iz izreka očitno izhaja, da se inšpekcijski ukrep nanaša na del zemljišča s parc. št. 407 k. o. ..., na katerem je nasut gramoz in so odloženi različni predmeti. Tožniku kot lastniku zemljišča pa je naloženo, da na tem (kmetijskem) zemljišču vzpostavi zakonito stanje tako, da odstrani nasut gramoz in odložene različne predmete ter celotno kmetijsko zemljišče začne uporabljati za kmetijske namene. Tožnik v dosedanjem postopku ni zanikal, da je lastnik navedenega zemljišča, niti da na njem ne bi bilo stanja, kot ga opisuje izpodbijana odločba. Prav tako ne trdi, da bi bile okoliščine obravnavanega zemljišča tako kompleksne, da bi bilo brez posebne opredelitve nemogoče ugotoviti, na kateri del zemljišča se izpodbijani ukrep nanaša. Nasprotno, ob ugotovitvi, da gre za kmetijsko zemljišče iz najvišjega kakovostnega razreda, česar tožnik ne prereka, je očitno, na kateri del zemljišča se ukrep nanaša: to je na tistega, na katerem je v nasprotju s predpisano kmetijsko rabo nasut gramoz in so odloženi različni predmeti. Prav tako je logično, da mora tožnik po odstranitvi gramoza in različnih predmetov zakonito stanje na zemljišču vzpostaviti tako, da ga v celoti (torej tudi v tistem delu, na katerem je bilo zaradi nasutja gramoza in odloženih predmetov stanje nezakonito) uporablja kot kmetijsko zemljišče. 9. Neutemeljeni pa so tudi tožbeni očitki o kršitvi pravice do sodelovanja v postopku. Po določbi 200. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) imajo stranke pravico biti navzoče pri ogledu. Čeprav tožniku to ni bilo omogočeno, pa ne gre za bistveno kršitev določb postopka po določbah ZUP, saj tožnik v tožbi ne pojasni, kako naj bi ta kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe. Glede na preostala dejanja, ki so bila opravljena v postopku, pa ne gre niti za katero od bistvenih kršitev iz drugega odstavka 237. člena ZUP. Iz podatkov upravnega spisa, ki so povzeti tudi v izpodbijani odločbi, namreč izhaja, da je bil tožnik z dopisom z dne 3. 3. 2017 seznanjen z vsebino zapisnika o inšpekcijskem ogledu z dne 2. 3. 2017 in pozvan k izjavi, in sicer izrecno tudi glede vsebine zapisnika in samega posega na zemljišču (zadnji odstavek na prvi strani dopisa z dne 3. 3. 2018). Ker je tako tožnik imel možnost da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, ne gre za bistveno kršitev določb postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

10. Tudi očitki o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju niso utemeljeni. Iz izpodbijane odločbe je (kot že pojasnjeno) očitno razvidno, na kateri del zemljišča s parc. št. 407 k. o. ... se ukrep nanaša, to je na tistega, na katerem je nasut gramoz in so odloženi različni predmeti. Na kaj pa tožnik meri s trditvijo, da naj bi inšpektor videl in fotografiral, vendar ne navedel, da je bil narejen odriv zemljine in da je odrinjena zemljina še vedno na robu, pa iz tožbe ni razvidno. Izpodbijana odločba se namreč nanaša na nezakonito nasut gramoz in odložene predmete na kmetijskem zemljišču, kar je treba odstraniti in vzpostaviti zakonito stanje, to je da se ta del zemljišča spet prekrije z rodovitno zemljo ter celotno kmetijsko zemljišče začne uporabljati za kmetijske namene.

11. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da tožba ni utemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

12. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.