Jedro

Nenazadnje se izpodbija sklep o nagradi in stroških izvedenca, pri čemer toženka ne uveljavlja očitkov, da karkoli od odmerjenega ni bilo opravljeno. Izraža le lastno in neutemeljeno dokazno kritiko izvedenskega dela oziroma mnenje o neznanju in nestrokovnosti angažiranega izvedenca. Nestrinjanju oziroma nezadovoljstvu z opravljenim delom izvedenca ni mogoče slediti na način, za katerega se zavzema pritožnica, to je, da naj se mu ne prizna nagrade in stroškov za opravljeno delo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške izvedencu s področja arhitekture za izvedensko delo. Skupni znesek za plačilo, vključno z 8,85 % prispevkom pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter 0,53 % za plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje, znaša 552,08 EUR (I. točka izreka). Izvedenec ni zavezanec za DDV (II. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da v roku 15 dni od vročitve sklepa doplača premalo plačani predujem v omenjeni višini za nagrado in stroške sodnega izvedenca (III. točka izreka). Če stranka ne bo ravnala po nalogu sodišča, bo znesek prisilno izterjalo (IV. točka izreka). Plačilo celotnega zneska izvrši finančno-računovodska služba iz sredstev predujma, ki ga je založila tožeča stranka, na račun izvedenca (V. točka izreka). Plačilo se izvede v 45 dneh od izdaje sklepa (VI. točka izreka).

2. Zoper predmetni sklep je tožena stranka (toženka) vložila pravočasno pritožbo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in s predlogom, naj se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi očita sodišču prve stopnje, da je kljub nasprotovanju toženke angažiralo konkretnega izvedenca, in izraža obširno kritiko izvedenskega dela. Dodaja, da je sodišče prve stopnje štelo, da je šlo za zelo zahtevno ustno podajanje mnenja. Ta odločitev je v nasprotju z 18. členom Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (pravilnik), saj delo ni bilo skladno s pravili znanosti in stroke.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev neutemeljene pritožbe in izpostavlja, da pritožba ne vsebuje razlogov za izpodbijanje sklepa in da 18. člen pravilnika vsebuje določbe o imenovanju izvedencev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče izpostavlja, da v celoti soglaša s pravilnimi in v zadostni meri obrazloženimi razlogi sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa, ki jih toženka s pritožbo konkretizirano ne izpodbija.

6. Izbira konkretne osebe izvedenca je v domeni sodišča in ne pravdnih strank, zato je nejasno in neutemeljeno pritožbeno zavzemanje, da konkretni izvedenec ne bi smel biti angažiran in da bi moral biti angažiran drug izvedenec. Nenazadnje se izpodbija sklep o nagradi in stroških izvedenca, pri čemer toženka ne uveljavlja očitkov, da karkoli od odmerjenega ni bilo opravljeno. Izraža le lastno in neutemeljeno dokazno kritiko izvedenskega dela oziroma mnenje o neznanju in nestrokovnosti angažiranega izvedenca. Nestrinjanju oziroma nezadovoljstvu z opravljenim delom izvedenca ni mogoče slediti na način, za katerega se zavzema pritožnica, to je, da naj se mu ne prizna nagrade in stroškov za opravljeno delo. Nerazumljiva in neutemeljena je očitana kršitev 18. člena pravilnika, ki določa pravila o imenovanju sodnih izvedencev z odločbo ministra.

7. Ker drugih pritožbenih očitkov toženka ni podala, je pritožbeno sodišče opravilo še preizkus izpodbijanega slepa glede pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP). V postopku na prvi stopnji po uradni dolžnosti upoštevnih postopkovnih kršitev pritožbeno sodišče ni našlo.

8. Skladno z navedenim je pritožbeno sodišče pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP).

9. Pritožbenih stroškov pravdni stranki nista priglasili.