Jedro

Sodba s skrajšano obrazložitvijo skupaj s sodbo s polno obrazložitvijo sicer tvori enotno odločitev sodišča prve stopnje, vendar je pritožbo dopustno vložiti zgolj zoper tisto, ki vsebuje obrazložitev po četrtem odstavku 324. člena ZPP.

Zaradi dvofaznega postopka pritožbe na sodbo, to je vloge z dne 4. 1. 2016, ni mogoče šteti hkrati za napoved pritožbe in pritožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) štelo vlogo tožene stranke z dne 4. 1. 2016 za napoved pritožbe in (II.) napoved pritožbe zoper sodbo in sklep z dne 4. 11. 2015 zavrglo.

2. Tožena stranka se je zoper sklep pritožila iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pravilno pa iz pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot prepozno zavrglo napoved pritožbe, ker je ugotovilo, da je pritožnik (tožena stranka) sodbo in sklep, ki je bil izdan na podlagi prvega odstavka 496. člena ZPP, prejel 24 12. 2015, rok za vložitev napovedi pritožbe je pričel teči 25. 12. 2015 in se je iztekel 4. 1. 2016. Teh pravno pomembnih ugotovitev sodišča prve stopnje pritožnik ne prereka, navaja le, da bi moralo sodišče vlogo poleg tega, da jo je obravnavalo kot napoved pritožbe, obravnavati še kot pritožbo. Predlaga, da sodišče iz tega razloga z vlogo ravna kot pravočasno pritožbo.

6. V tej zadevi je sodišče prve stopnje sodbo in sklep z dne 4. 11. 2015 izdalo na podlagi postopka, ki se je začel pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, Centralnim oddelkom za verodostojno listino, in se je po ugovoru dolžnika (tožene stranke) nadaljeval kot postopek po plačilnem nalogu na podlagi drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ. Upoštevaje specialno ureditev pritožbenega postopka v gospodarskih sporih, ki se je vodil v postopku izdaje plačilnega naloga (prvi odstavek 496. člen ZPP) in ki poteka v dveh fazah, in sicer najprej z napovedjo pritožbe in plačilom sodne takse za pritožbo in nato - po izdelavi sodbe s polno obrazložitvijo - z vložitvijo pravočasne pritožbe, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je pritožnikovo vlogo z dne 4. 1. 2016 (vloženo 6. 1. 2016) štelo kot napoved pritožbe po določbi tretjega odstavka 496. člena ZPP. Sodba s skrajšano obrazložitvijo skupaj s sodbo s polno obrazložitvijo sicer tvori enotno odločitev sodišča prve stopnje, vendar je pritožbo dopustno vložiti zgolj zoper tisto, ki vsebuje obrazložitev po četrtem odstavku 324. člena ZPP (glej četrti odstavek 496. člena ZPP; glej tudi VSL sklep I Cpg 1148/2012 in VSL sklep II Cpg 18/2015). Zaradi dvofaznega postopka pritožbe na sodbo, to je vloge z dne 4. 1. 2016 (vložene 6. 1. 2016), ni mogoče šteti hkrati za napoved pritožbe in pritožbo (glej tudi sedmi odstavek 496. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo citirane določbe 496. člena ZPP.

7. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).