Jedro

Ker je predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks za postopek na prvi stopnji v upravnem sporu treba vložiti najkasneje ob vložitvi tožbe, je kasneje vloženi predlog za obročno plačilo sodnih taks za postopek na prvi stopnji prepozen in je zato sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tak predlog zavrglo.

Ker je sodišče prve stopnje plačilni nalog izdalo potem, ko po pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev taksa ni bila plačana in preden je bil vložen predlog za obročno plačilo takse, niso utemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče plačilni nalog izdalo preuranjeno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1 kot prepozen zavrglo tožnikov (v nadaljevanju pritožnikov) predlog za obročno plačilo sodne takse za tožbo oziroma postopek pred sodiščem prve stopnje v upravnem sporu (1. točke izreka) in na podlagi tretjega odstavka 34. a člena ZST-1 kot neutemeljen zavrnilo njegov ugovor zoper plačilni nalog istega sodišča I U 486/2011-11 z dne 25. 10. 2011 (2. točka izreka).

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi glede predloga za obročno plačilo sodne takse za tožbo oziroma postopek na prvi stopnji v upravnem sporu navaja, da bi pritožnik moral skladno z določbami 1. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 ta predlog podati najkasneje na dan vložitve tožbe. Ker tega takrat ni storil, ampak je ta predlog vložil šele kasneje, ga je bilo treba kot prepoznega zavreči. Glede ugovora zoper plačilni nalog pa je sodišče prve stopnje pojasnilo podlago za nastanek taksne obveznosti. V danem primeru so bili pogoji za izdajo plačilnega naloga izpolnjeni potem, ko po pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev taksa ni bila plačana.

3. Pritožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Sodišču prve stopnje očita, da se glede pravočasnosti predloga za obročno plačilo sodne takse za tožbo sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, ki pa je ne navaja. Meni, da izpodbijanega sklepa zato sploh ni mogoče preizkusiti. Trdi, da je obravnavani predlog za obročno plačilo sodne takse pravočasen, saj ga je podal pred potekom roka za plačilo sodne takse. Navaja še, da predlog za oprostitev sodne takse vedno vsebuje tudi predlog za obročno plačilo. Ker sodišče prve stopnje o tem delu ni odločalo, ko je obravnavalo njegov predlog za taksno oprostitev, je podal predlog za obročno plačilo. Glede ugovora zoper plačilni nalog navaja, da je upoštevaje, da o predlogu za obročno plačilo sodne takse še ni pravnomočno odločeno, taksa preuranjeno oziroma napačno odmerjena. V zvezi s tem se sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2257/2009 z dne 16. 9. 2009. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

Predlog za obročno plačilo sodne takse

5. Po določbi prvega odstavka 13. člena ZST-1 sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katere je taksna obveznost nastala tega dne ali kasneje. Po določbi 1. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 taksna obveznost za postopek na prvi stopnji v upravnem sporu nastane z vložitvijo tožbe. Navedeno pomeni, da je predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks za postopek na prvi stopnji v upravnem sporu treba vložiti najkasneje ob vložitvi tožbe. Kasneje vloženi predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse na taksno obveznost, ki je nastala že z vložitvijo tožbe, ne učinkuje (prim. npr. II DoR 173/2010 z dne 16. 9. 2010, II DoR 106/2009 z dne 8. 10. 2009). Ker je v obravnavani zadevi predlog za obročno plačilo sodne takse za tožbo vložen potem, ko je bila tožba že vložena (tožba je bila vložena 14. 3. 2011, obravnavani predlog pa 7. 11. 2011), je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tak predlog zavrglo.

6. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju predloga za obročno plačilo sodne takse za tožbo oziroma postopek na prvi stopnji utemeljilo z navedenimi določbami ZST-1, zato ni utemeljen pritožbeni ugovor, da sklepa v temu delu ni mogoče preizkusiti zgolj zato, ker se sodišče prve stopnje v zvezi s tem sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, ki pa je res ne navede.

7. Na drugačno odločitev sodišča o obravnavnem predlogu za obročno plačilo takse za tožbo ne vpliva pritožbena navedba, da je hkrati s tožbo vložil predlog za oprostitev plačila sodne takse, ta pa sam po sebi vsebuje tudi predlog za njeno obročno plačilo. O pritožnikovem predlogu za taksno oprostitev, vloženim skupaj s tožbo, je sodišče prve stopnje že odločilo s sklepom z dne 18. 7. 2011, ki je postal pravnomočen z zavrnitvijo njegove pritožbe (sklep Vrhovnega sodišča I Up 470/2011 z dne 22. 9. 2011). Če pritožnik meni, da sodišče prve stopnje s sklepom z dne 18. 7. 2011 ni v celoti odločilo o njegovem predlogu, bi moral v roku petnajstih dni od prejema tega sklepa (torej v pritožbenem roku) predlagati njegovo dopolnitev (325. člen v zvezi s 332. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, ki se po določbi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1, primerno uporablja za vprašanja postopka, ki s tem zakonom niso urejena).

Plačilni nalog z dne 25. 10. 2011

8. Obravnavani plačilni nalog je bil izdan potem, ko po pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse ta ni bila plačana. Predlog za obročno plačilo sodne takse je pritožnik vložil šele potem, ko je prejel ta plačilni nalog. Ker je sodišče prve stopnje plačilni nalog izdalo, ko tudi po pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev taksa ni bila plačana in preden je bil vložen predlog za obročno plačilo takse, niso utemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče plačilni nalog izdalo preuranjeno. Pritožnik se zato neutemeljeno sklicuje na stališče Višjega sodišča v Ljubljani v sklepu II Cp 2257/2009 z dne 16. 9. 2009. V navedeni zadevi pa tudi ni šlo za enako časovno zaporedje procesnih dejanj sodišča in strank kot v obravnavani zadevi.

9. Ker razlogi, zaradi katerih se sklep izpodbija, niti razlogi, na katere je Vrhovno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

10. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, na podlagi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.