Jedro

V pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati oziroma je s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje (neizpodbojno) izhodišče tudi za pritožbeno odločitev (razen če bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava – drugi odstavek 458. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo toženčeve pripravljalne vloge z dne 30. 3. 2021 iz razloga, ker kljub pozivu njenega dodatnega izvoda ni predložil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. S sodbo z dne 2. 6. 2020 je sodišče prve stopnje odločilo, da je dolžna tožena stranka tožeči v 8-ih dneh plačati 1.670,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 10. 2020 do plačila.

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo razveljavi in zavrne tožbeni zahtevek. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati pripravljalno vlogo, ki jo je vložil na sodišču v enem izvodu, saj mu njegovo pravno neznanje ne sme škodovati. Prav tako ni bil seznanjen s tem, da mora zahtevati razpis glavne obravnave, s čimer je bil prikrajšan za zaslišanje kot dokazno sredstvo, s katerim bi svoje navedbe iz pripravljalne vloge podkrepil. Kršeno je bilo materialno pravo, dejansko stanje pa ni bilo pravilno ugotovljeno, saj terjatev, ki jo upnik uveljavlja, napram njemu ni obstajala, obstaja pa do podjetja M., d.d. Ker je bila terjatev že delno poravnana, upnik zahteva previsok znesek, terjatev pa je neutemeljena in brez pravne podlage. Kako je terjatev prešla iz družbe M., d.d., na N., d.d., tožencu ni znano. Poudarja, da o spremembi upnika ni bil obveščen, kot to narekujejo zakonske določbe.

3. Tožnica je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR – prvi odstavek 443. člena ZPP1). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi njihove bagatelnosti racionalizirajo (reducirajo) posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. Tako se lahko2 odločba, s katero je končan spor v postopkih v sporih majhne vrednosti, izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Slednje pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati oziroma je s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje (neizpodbojno) izhodišče tudi za pritožbeno odločitev (razen če bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava – drugi odstavek 458. člena ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je v 4. točki obrazložitve izpodbijane sodbe pravilno poudarilo, da toženčeve pripravljalne vloge z dne 30. 3. 2021 ni upoštevalo iz razloga, ker kljub pozivu njenega dodatnega izvoda ni predložil. Že z ozirom na splošno veljavno pravno načelo, da nepoznavanje prava škoduje3 (in da se na takšno nepoznavanje ni moč uspešno sklicevati4), ne gre slediti pritožnikovemu sklicevanju na svojo prava-neukost. Poleg tega ga je sodišče prve stopnje v pozivu, da vloži odgovor na vlogo tožeče stranke z dne 19. 3. 2021 (ta poziv je toženec prejel 22. 3. 2021), opozorilo, da naj to (v skladu z drugim odstavkom 106. člena ZPP) stori v dveh izvodih; v sklepu z dne 7. 4. 2021, s katerim ga je pozvalo na vložitev dodatne vloge, (ta sklep je prejel 16. 4. 2021), pa ga je izrecno opozorilo tudi na posledice ne-predložitve. Iz enakega razloga ni moč slediti njegovemu navajanju, da ni bil seznanjen s tem, da mora zahtevati razpis glavne obravnave. V 6. točki predhodno omenjenega poziva z dne 19. 3. 2021 mu je namreč sodišče prve stopnje ob sklicevanju na določbe 452. in 454. člena ZPP pojasnilo, kakšne so v sporih majhne vrednosti posledice (to je nadaljnji tek postopka), če stranka izvedbe naroka ne zahteva. Brezpredmetno je tudi pritožnikovo (hkratno) izpostavljanje, da je bil prikrajšan za zaslišanje, s katerim bi svoje navedbe iz pripravljalne vloge podkrepil. Le-tega namreč nikoli ni predlagal, in sicer ne v ugovoru zoper sklep o izvršbi, niti v (neupoštevni) pripravljalni vlogi z dne 30. 3. 2021.5

7. Pritožbeno oporekanje, da vtoževana terjatev ne obstaja napram tožencu, ampak le do podjetja M., d.d., in da naj bi bila delno že poravnana (zaradi česar naj bi tožnica uveljavljala previsok znesek), je ne le posplošeno in deloma protislovno, ampak prvenstveno neupoštevno že iz razloga, ker predstavlja v sporih majhne vrednosti nedopustno izpodbijanje dejanskega stanja.6 Kako je terjatev s prvotnega upnika (M., d.d.) prešla na tožnico, je sodišče prve stopnje pojasnilo v 9. točki obrazložitve izpodbijane sodbe; na drugi strani pa pritožnikova trditev, da o njenem prenosu ni bil obveščen, prav tako predstavlja nedopustno izpodbijanje dejanskega stanja (glej 9. točko obrazložitve izpodbijane sodbe). Posledično je toženčevo pritožbeno poudarjanje, da je uspešnost prenosa zakonsko pogojevana z obvestilom dolžniku o spremembi upnika (419. člen OZ7), za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijane sodbe brezpredmetno.

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni (upoštevni) in ker niso podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 2 Na kar je sodišče prve stopnje pravdni stranki v pravnem pouku izpodbijane odločbe tudi opozorilo. 3 Ignorantia iuris nocet. 4 Glej npr. VSL sklep Cst 475/2019 z dne 29. 10. 2019. 5 Samo v teh okvirih (vlogah) bi to (zaslišanje) lahko predlagal (glej 3. točko poziva sodišča prve stopnje z dne 19. 3. 2021). 6 Pravno podlago (vtoževane) terjatve predstavljajo določbe 239., 417., 299. in 378. člena OZ (kakor je to v točkah 8 - 10 obrazložitve izpodbijane sodbe pojasnilo že sodišče prve stopnje) kot tudi 419. člena istega zakona. 7 Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami.