Jedro

Iz razlogov izpodbijane sodbe jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje opravilo narok v odsotnosti tožene stranke na podlagi določbe 281. člena ZPP, ker je bila tožena stranka na narok pravilno vabljena, za odsotnost z naroka pa ni navedla opravičljivega razloga, zaradi katerega bi sodišče moralo narok preložiti. Teh dejstev tožena stranka ne izpodbija, navede pa, da je imela opravičljiv razlog za preložitev naroka in sicer, da je prišlo do resnejše okvare polnilne naprave električnega vozila, s katerim je potoval J. S. Te pritožbene trditve predstavljajo neupoštevne pritožbene novote, saj pritožnica ne pove, zakaj jih brez svoje krivde ni navedla že v prošnji za preložitev naroka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba v zvezi s popravnim sklepom z dne 10. aprila 2019.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo v zvezi s popravnim sklepom je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi prvi in tretji odstavek izreka sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 11801/2018 z dne 20. 2. 2018 (I. točka izreka). Toženi stranki je še naložilo v plačilo 624,38 EUR pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Tožena stranka se je zoper sklep pritožila z vlogo z dne 21. 6. 2019. Uveljavljala je kršitev pravice do obrambe.

3. Tožeča stranka, ki ji je bila pritožba vročena 17. 7. 2019, nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nad toženo stranko se je s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000/2019 z dne 30. 9. 2019 začel stečajni postopek, kar pa ne predstavlja ovire za odločitev o pritožbi tožene stranke, ki jo je vložila tri mesece pred začetkom stečajnega postopka (drugi odstavek 207. člena ZPP).

6. Kršitev pravice do obrambe uveljavlja tožena stranka zato, ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo njenega opravičila, iz katerega izhaja, da se „J. S. tistega dne ne bo mogel udeležiti pripravljalnega naroka in naroka za glavno obravnavo, ker se mu je službena pot v Italiji zavlekla in se vrne v Slovenijo šele popoldne“. Pritožnica meni, da bi moralo sodišče prve stopnje presoditi, da za odsotnost obstajajo upravičeni razlogi, ki bi jih tožena stranka, če bi bila k temu pozvana, tudi dokazala. S takim stališčem se pritožbeno sodišče ne strinja. Iz razlogov izpodbijane sodbe jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje opravilo narok v odsotnosti tožene stranke na podlagi določbe 281. člena ZPP, ker je bila tožena stranka na narok pravilno vabljena, za odsotnost z naroka pa ni navedla opravičljivega razloga, zaradi katerega bi sodišče moralo narok preložiti. Teh dejstev tožena stranka ne izpodbija, navede pa, da je imela opravičljiv razlog za preložitev naroka in sicer, da je prišlo do resnejše okvare polnilne naprave električnega vozila, s katerim je potoval J. S. Te pritožbene trditve predstavljajo neupoštevne pritožbene novote, saj pritožnica ne pove, zakaj jih brez svoje krivde ni navedla že v prošnji za preložitev naroka (prvi odstavek 337. člena ZPP).

7. S tem se izkaže, da pritožnica neutemeljeno uveljavlja kršitev pravice do obrambe. Sodišče prve stopnje tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožnica z ničemer ne izpodbija razlogov sodbe sodišča prve stopnje, v katerih je kot neutemeljene zavrnilo njene ugovore, na katerih je gradila obrambo proti plačilu opravljenih storitev in sicer, da tožeča stranka ni vrnila vsega v pranje danega blaga oziroma, da ga je vrnila poškodovanega in preluknjanega. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo.

8. Ob povedanem se izkaže, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je bilo treba zavrniti in izpodbijano sodbo v celoti potrditi (353. člen ZPP).