Jedro

Ustrezna smer strokovne izobrazbe za zasedbo delovnega mesta "knjižničar" je v skladu z ZOFVI VII. stopnja strokovne izobrazbe - univerzitetni diplomirani bibliotekar, ne pa profesor pedagogike.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice na razveljavitev sklepov z dne 1.8.2000 in 26.9.2000, na ugotovitev, da se ji je delovno razmerje pri toženi stranki 1.9.2000 spremenilo v delovno razmerje za nedoločen čas in na podlagi katerega naj bi ji bila dolžna tožena stranka vzpostaviti delovno razmerje za nedoločen čas od 1.9.2000 dalje, jo vrniti na delo in ji obračunati bruto nadomestilo plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo, plačati prispevke in davke ter ji izplačati neto znesek z zakonitimi zamudnimi obrestmi od mesečne zapadlosti plače do plačila, vse v 8 dneh in pod izvršbo. Poleg tega je sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in ugodi tožbenemu zahtevku, oz. podredno, da pritožbi ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da niti v šolskem zakonu niti v izvedbenih aktih niti v interni zakonodaji tožene stranke ni bila specificirana visokošolska izobrazba, ki bi jo tožnica morala imeti za razpisano prosto delovno mesto knjižničarja. Za to prosto delovno mesto, ki je bilo razpisano za nedoločen, polni delovni čas, so bili predpisani pogoji ustrezne visokošolske izobrazbe in pogoji v skladu s šolskim zakonom. Na podlagi sprememb in dopolnitev odredbe o smeri in stopnji strokovne izobrazbe v letu 2000 bi tožnica z ozirom na to, da je profesor pedagogike, lahko zasedala delovno mesto strokovnega sodelavca in tudi delovno mesto knjižničarja. Sodišče prve stopnje se je preprosto postavilo na stališče, da bi tožnica morala imeti strokovno izobrazbo univerzitetni diplomirani biliotekar. To je nedopustno, saj v trenutku sklenitve pogodbe o zaposlitvi noben od veljavnih predpisov ni določal izobrazbe za zasedbo delovnega mesta knjižničar. V spornem obdobju je bil edini veljavni predpis Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki v 96. čl. določa, da mora imeti knjižničar visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško andragoško izobrazbo, nikjer pa ni bilo določeno, da je to lahko samo univerzitetni diplomirani bibliotekar. Sodišče prve stopnje ne pojasni, zakaj je takšna izobrazba edino pravilna in mogoča. Pri odločanju bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati tudi obe odredbi, v katerih so določeni pogoji za zasedbo delovnega mesta knjižničar. Tožnica zatrjuje, da je v letu 1998 glede na veljavno zakonodajo in nedefinirane pogoje glede smeri visokošolske izobrazbe izpolnjevala pogoje za zasedbo delovnega mesta knjižničar in da izpolnjuje navedene pogoje za zasedbo tega delovnega mesta tudi po strožjih merilih Odredbe o smeri in stopnji strokovne izobrazbe (Ur. l. RS, št. 60/99, 77/2000).

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice na razveljavitev sklepov tožene stranke z dne 1.8.2000 in 26.9.2000 (posledično pa tudi preostali del tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na ugotovitev, da ima sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, na reintegracijo in reparacijo) zato, ker je ugotovilo, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas, sklenjena med tožnico in toženo stranko dne 16.7.1999 za obdobje od 1.9.1999 do 31.8.2000 (A 1), temeljila na določbi 2. odst. 14. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 14/90, 5/91 in 71/93). Po zaključku sodišča prve stopnje, s katerim soglaša tudi pritožbeno sodišče, tožnica ni imela izobrazbe ustrezne smeri za zasedbo prostega delovnega mesta "knjižničar". Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI, Ur. l. RS, št. 12/96 in nadalj.), ki je veljal v času objave razpisa prostega delovnega mesta " knjižničar" z dne 1.6.1999 (B 5) in v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 16.7.1999 (A 1), je v 8. odst. 96. čl., določal, da mora imeti knjižničar visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško - andragoško izobrazbo. Pritožbeno sodišče se pridružuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je potrebno kot ustrezno smer strokovne izobrazbe za zasedbo delovnega mesta "knjižničar" šteti VII. stopnjo strokovne izobrazbe - univerzitetni diplomirani bibliotekar. Ustrezna smer strokovne izobrazbe delavca v javni poklicni oz. strokovni šoli je takšna smer, ki omogoča strokovnemu delavcu opravljanje dela na določenem delovnem mestu ob upoštevanju specifičnosti tega delovnega mesta. Takšno smer izobrazbe je kot ustrezno navedla tudi zakonita zastopnica tožene stranke v svoji izpovedbi, podani na naroku za glavno obravnavo dne 5.7.2001. Pravilnost ugotovitve, da je potrebno kot izobrazbo ustrezne smeri za delovno mesto knjižničar šteti smer bibliotekarstvo, potrjuje tudi izpoved tožnice z dne 5.7.2001, iz katere izhaja, da je želela že med trajanjem prve pogodbe o zaposlitvi za določen čas (tožnica je sklenila s toženo stranko pogodbo o zaposlitvi za določen čas za delovno mesto "knjižničar" tudi v šolskem letu 1998/99) opraviti bibliotekarski izpit. Ta izpit je opravila šele v decembru 1999 (8.12.1999 - A 13), torej po razpisu in sklenitvi delovnega razmerja za delovno mesto knjižničar za obdobje od 1.9.1999 do 31.8.2000. Pritožbeno sodišče zaključuje, da bi v primeru, če bi smer tožničine izobrazbe, ki jo je imela doseženo ob razpisu oz. sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas (A 1) ustrezala za zasedbo delovnega mesta "knjižničar", tožnici ne bi bilo potrebno opravljati še posebnega bibliotekarskega izpita. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica te smeri strokovne izobrazbe niti v času razpisa prostega delovnega mesta "knjižničar" niti v času sklenitve sporne pogodbe o zaposlitvi za določen čas (A 1) ni imela dosežene.

Glede na predlagane in izvedene dokaze je po stališču pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je ustrezna smer za zasedbo delovnega mesta "knjižničar" pomenila smer bibiliotekarstvo. Po stališču pritožbenega sodišča je neutemeljena pritožbena navedba tožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o utemeljenosti njenega tožbenega zahtevka upoštevati tudi odredbi o smeri in stopnji strokovne izobrazbe učiteljev splošno izobraževalnih predmetov in drugih strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju (Ur. l. RS, št. 60/99, 77/2000). Citirani odredbi sta namreč stopili v veljavo šele po razpisu prostega delovnega mesta "knjižničar" z dne 1.6.1999 in po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 16.7.1999. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso bili podani in ker sodišče prve stopnje tudi ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožnice zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).