11. 1. 2011

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Verske skupnosti SALEZIJANSKI DOM KODELJEVO, Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška družba Čeč – Gruden in Starec, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 11. januarja 2017

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 221.a do 221.g člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr. in 27/16) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki urejajo postopek poenostavljene prisilne poravnave. Zatrjuje njihovo neskladje z 22., 23., 25. in 158. členom Ustave. Navaja, da ga je dolžnik v postopku poenostavljene prisilne poravnave uvrstil na seznam upnikov, ki imajo zoper dolžnika zgolj navadne terjatve, čeprav ima sam zavarovano terjatev v obliki ločitvene pravice, ki jo je pridobil v izvršilnem postopku. Meni, da mu veljavna ureditev poenostavljene prisilne poravnave ne daje učinkovitega pravnega sredstva za zavarovanje njegovega pravnega položaja, saj naj bi sklep o potrditvi prisilne poravnave posegel v njegovo pravnomočno pridobljeno ločitveno pravico. Pritožba zoper sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave in tožba na razveljavitev potrjene poenostavljene prisilne poravnave po stališču pobudnika ne omogočata uveljavljanja okoliščine, da je njegova terjatev napačno umeščena med navadne terjatve. Pobudnik navaja še, da v trenutku vložitve pobude, poenostavljena prisilna poravnava še ni potrjena, a glede na razpoložljive podatke o (navideznih) upnikih sklepa, da bo do potrditve z gotovostjo prišlo.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Na podlagi 213. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje za zavarovane terjatve. Pobudnik ima v primeru potrditve poenostavljene prisilne poravnave ob pritožbi zoper sklep o potrditvi prisilne poravnave in tožbi za razveljavitev poenostavljene prisilne poravnave možnost zavarovati svoj pravni položaj tudi v obstoječem izvršilnem postopku.[1] Šele po izčrpanju pravnih sredstev bi lahko pobudnik skupaj s pobudo vložil tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, s katerim bo odločeno o njegovi pravici.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, Marko Šorli in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat

Predsednica

[1]Primerjaj sklepa Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 549/2016 z dne 31. 8. 2016 in št. Cst 787/2015 z dne 5 4. 2016 ter sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. I Cpg 167/2015 z dne 4. 6. 2015.