Jedro

Dolžnik v ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne navaja dejstev v smeri neobstoja terjatve, ki je predmet konkretnega izvršilnega postopka, in tudi ne dejstev v smeri preprečitve izvršbe za izterjavo te terjatve, temveč terjatev smiselno sam priznava. Tak ugovor se šteje kot neobrazložen in kot tak kot neutemeljen.

Izrek

Ugovor se zavrne in se sklep o izvršbi potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o izvršbi dolžniku naložilo, da v 8 dneh po vročitvi sklepa upniku poravna njegovo terjatev v višini 82.331,17 SIT s pripadki, za izterjavo te terjatve dovolilo izvršbo in stroške upnika odmerilo na 19.500,00 SIT. Proti sklepu je ugovarjal dolžnik, kot je sam navedel, zaradi njegove diskriminacije s strani sodišča in zaradi krize programa Herkules. Sam je denacionalizacijski upravičenec v postopku pred Okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici. Vkolikor upnik vztraja na svoji terjatvi, naj z njegovim pooblastilom izposluje pri Zavodu za gozdove v Slovenski Bistrici dovoljenje za posek gozda, ki je predmet denacionalizacije, ali pa naj B.K., ki je edini sposoben za posek in spravilo lesa v zahtevnih terenskih pogojih, a ima pokvarjen traktor, priskrbi nove rezervne dele za traktor ali pa ga kreditira za nakup novega traktorja. Ne more pa upniku odstopiti koristi, do katerih je sam upravičen pri Slovenski odškodninski družbi. Sodišče prve stopnje je ugovor štelo kot neobrazložen in ga na podlagi 5.odstavka 62.člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98, ZIZ) poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni utemeljen. Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom (1.odstavek 53.člena ZIZ). Ugovor mora biti obrazložen, kar pomeni, da mora dolžnik v njem navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in zanj predložiti dokaze, sicer se tak ugovor šteje kot neutemeljen (2.odstavek 53.člena ZIZ). Dolžnik v ugovoru ne navaja dejstev v smeri neobstoja terjatve, ki je predmet konkretnega izvršilnega postopka, in tudi ne dejstev v smeri preprečitve izvršbe za izterjavo te terjatve, temveč terjatev smiselno sam priznava. Tak ugovor se po zgoraj navedeni določbi 2.odstavka 53.člena ZIZ šteje kot neobrazložen in kot tak kot neutemeljen, zato ga je sodišče druge stopnje na podlagi 2.točke 365.člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, ZPP) v zvezi s 15.členom ZIZ zavrnilo in sklep o izvršbi potrdilo. V pojasnilo dolžniku z oziroma na njegove ugovorne navedbe pa sodišče druge stopnje še dodaja, da bodo njegove navedbe glede poplačila upnika z lesom iz gozda, ki je predmet denacionalizacijskega postopka, lahko upoštevne v fazi oprave izvršbe, niso pa relevantne za (sedanjo) fazo dovolitve izvršbe. Iz tega razloga tudi ne morejo biti upoštevne pri odločanju o ugovoru.