Jedro

Kadar zakon izrecno predpisuje, katere listine mora stranka predložiti, teh listin oziroma dokazil ne morejo nadomestiti le njene navedbe, v konkretnem primeru tožnikove navedbe o njegovem težkem premoženjskem stanju. Zato se sodišču prve stopnje do takšnih navedb tudi ni bilo treba opredeliti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom prvostopno sodišče tožnikovemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni ugodilo, ker tožnik utemeljenosti svojega predloga ni izkazal z zakonsko predpisanimi dokazili iz 3. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST - UPB, Uradni list RS, št. 20/2004), niti le-teh ni predložil na poziv sodišča v odrejenem roku 15 dni in tudi ne kasneje do izdaje sklepa.

Tožnik v pritožbi izpodbija sklep prvostopnega sodišča zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da prejema nizke dohodke, pri tem plačuje stanovanjske stroške, komunalne stroške, stroške za električno energijo in druge tekoče in nujne življenjske stroške. S prejetim dohodkom se težko preživlja. Sodišče ga ni zaslišalo, niti se do tega ni opredelilo. Pri odločanju tudi ni upoštevalo višine odmerjene sodne takse. Takse v zadevnem postopku so visoke, zaradi česar je popolnoma jasno glede na njegovo premoženjsko stanje, da teh ne bo zmožen plačati ne da bi bilo zaradi tega ogroženo njegovo preživljanje. Zato meni, da je upravičen do oprostitve plačila sodnih taks v zadevnem postopku. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču. Ker je bila tožnikova pritožba vložena pred 1.1.2007, ko je začel veljati ZUS-1, je vrhovno sodišče obravnavalo vloženo pritožbo na podlagi 2. odstavka 107. člena ZUS-1 kot pritožbo po tem zakonu.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbah 13. člena ZST, na katerega je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila sodnih taks stranko, če bi bila s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (1. odstavek). Sklep o oprostitvi sodnih taks izda sodišče na predlog stranke. Predlogu mora stranka predložiti svojo zadnjo odločbo o dohodnini in zadnje odločbe o dohodnini družinskih članov, potrdilo o svojih dohodkih in dohodkih družinskih članov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za oprostitev ter potrdilo o premoženjskem stanju (3. odstavek 13. člena ZST).

Po presoji pritožbenega sodišča je v obravnavanem primeru odločitev sodišča prve stopnje pravilna in temelji na zakonu. Za ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, bi moral tožnik svojemu predlogu predložiti v 3. odstavku 13. člena ZST predpisana dokazila. Tožnik pa, kakor izhaja iz izpodbijanega sklepa in sodnega spisa, tudi po posebnem pozivu prvostopnega sodišča v odrejenem roku, niti kasneje, ni predložil zahtevanih dokazil. Kadar zakon izrecno predpisuje, katere listine mora stranka predložiti, teh listin oziroma dokazil ne morejo nadomestiti le njene navedbe, v konkretnem primeru tožnikove navedbe o njegovem težkem premoženjskem stanju. Zato se sodišču prve stopnje do takšnih navedb tudi ni bilo treba opredeliti.

Upoštevaje navedeno tožnikovi pritožbeni ugovori na drugačno odločitev ne morejo vplivati.

Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo na podlagi 76. člena v zvezi z 1. odstavkom 72. člena ZUS-1 in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.