Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ugovor pravnomočno razsojene stvari (res iudicata), ki ga uveljavlja tožena stranka, bi bil utemeljen le, če bi v obeh pravdah nastopale iste stranke in če bi bila v obeh pravdah podana tudi istovetnost zahtevka. Oba kriterija bi morala biti izpolnjena kumulativno. Istovetnost zahtevka bi bila podana, če bi bilo pravno razmerje, v katerem je že bilo odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde. Subjektivne meje pravnomočne sodbe se praviloma raztezajo le med tistimi udeleženci pravde, ki so nastopali kot stranke v procesnem smislu in ki jih pravnomočna sodba izrecno zajema.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v celoti razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Odločanje o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožničino tožbo na plačilo zneska 1,213.879,10 SIT s pp. z obrazložitvijo, da gre za razsojeno stvar (res iudicata). Sodišče prve stopnje je štelo, da v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Celju opr. št. P 376/98 in v aktualni pravdi sicer ni šlo za iste pravdne stranke, je pa dejansko šlo za enak temelj in ker gre tako za razsojeno stvar, na kar mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je tožbo iz razloga po II. odst. 319. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zavrglo.
Proti sklepu se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sklep spremeni tako, da zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki se o pritožbi ni izjasnila.
Pritožba je utemeljena.
Pravdna zadeva Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. P 376/98 se je vodila med tožečo stranko R. P., A. in toženo stranko: 1. S. B. in 2. A. M. B., zaradi razveljavitve kreditne pogodbe in plačila tolarske protivrednosti zneska 25.006,50 EUR s pp.. Tožeča stranka je kot kreditodajalka napram kreditojemalcema uveljavljala svoj tožbeni zahtevek na temelju določil med njima sklenjene posojilne pogodbe.
Aktualna pravda pa se vodi med toženko kot porokom in tožencema, ki sta bila kreditojemalca. Tožnica svoj zahtevek gradi na poroštveni pogodbi, ki je bila sklenjena ob kreditni pogodbi. V kolikor vsa vprašanja niso bila urejena s poroštveno pogodbo, je treba odnos med porokom (tožnico) in kreditojemalcema (tožencema) presojati v luči določil, ki urejajo poroštveno pogodbo. Za s kreditno pogodbo neurejena vprašanja pa veljajo zakonska določila, ki obravnavajo kreditno pogodbo. Gre torej za različno pravno podlago tožbenih zahtevkov, uveljavljanih v obravnavanih pravdah. Pa ne le to, tudi pravdne stranke v obeh pravdah niso iste. Ugovor pravnomočno razsojene stvari (res iudicata), ki ga uveljavlja tožena stranka, bi bil utemeljen le, če bi v obeh pravdah nastopale iste stranke in če bi bila v obeh pravdah podana tudi istovetnost zahtevkov. Oba kriterija bi morala biti izpolnjena kumulativno.
Istovrstnost zahtevkov bi bila podana, če bi bilo pravno razmerje, o katerem je že bilo odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde. Obstoj tega pogoja pritožba utemeljeno napada, saj kot rečeno, gre po vsebini in nastanku za različni pravni razmerji.
Utemeljeno pa pritožba opozarja, da po sodišču prve stopnje dognana negativna procesna predpostavka ni podana, ker v obeh pravdah ne nastopajo iste stranke. Le je treba imeti pred očmi, da se subjektivne meje pravnomočnosti odločbe (v tem primeru sodba Okrožnega sodišča v Celju P 374/98) praviloma raztezajo le med tistimi udeleženci pravde, ki so nastopali kot stranke v procesnem smislu in ki jih pravnomočna sodba izrecno zajema (res iudicata ius facit inter partes). Izjeme so redke, denimo primer univerzalnega nasledstva. Tožnica iz tekoče pravde ni bila stranka v že pravnomočno končani pravdi, zato je tudi pravnomočna sodba ne veže. Tako je več kot na dlani sklep, da po sodišču prve stopnje dognana negativna procesna predpostavka ni podana, torej je sodišče prve stopnje ta institut materialnega prava napak ugotovilo, to pa je imelo za posledico nepravilno izdajo procesnega sklepa o zavrženju tožbe. Pritožbeno sodišče je ob ugotovitvi te kršitve sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, v katerem bo moralo sodišče prve stopnje, v primeru danosti ostalih procesnih predpostavk, o zahtevku odločiti meritorno.
Izrek o stroških pritožbenega postopka je posledica razveljavitve sklepa sodišča prve stopnje in je pravno utemeljen v določilu III. odst. 165. čl. ZPP.