Jedro

Tožena stranka s tem, ko ni sledila predlogu tožnika za spremembo dejanske rabe kmetijskega zemljišča, ni odločila o nobeni pravici ali obveznosti ali pravni koristi tožnika. Z vodenjem evidence, ki je namenjena izvajanju ukrepov kmetijske politike, se ne odloča o pravicah, ki izhajajo iz te evidence. Vodenje evidence zemljišč torej ne predstavlja upravne zadeve po drugem odstavku 2. člena ZUP, o kateri bi bilo treba odločati v upravnem postopku. Tožeča stranka pa niti v vlogi, ki je bila z izpodbijanim sklepom utemeljeno zavržena, niti v tožbi ne navaja, katere njene pravice oziroma pravne koristi naj bi bile kršene.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla vlogo tožnika z dne 8. 10. 2014 v delu, ki vsebuje prijavo zoper Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje-Območna enota Nova Gorica, zaradi zavrnitve predloga za spremembo v evidenci dejanske raba kmetijskega zemljišča parc. št. 883/4 k.o. ... V obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je v zvezi s prijavo tožnika ugotovila, da je tožena stranka na podlagi četrtega odstavka 11. člena Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (v nadaljevanju Pravilnik) zavrnila predlog za spremembe podatkov v evidenci dejanske rabe kmetijskega zemljišča ter o tem dne 12. 2. 2014 in 12. 5. 2014 obvestila predlagatelja. Tožena stranka meni, da pri tem ni bila kršena nobena določba veljavnih zakonskih in podzakonskih predpisov, pri čemer kot poglavitno dejstvo izpostavlja, da zoper samo odločitev o predlogu za spremembo podatkov v evidenci dejanske rabe kmetijskih zemljišč ter obvestilo predlagatelju ni predvideno oziroma določeno nobeno pravno sredstvo. Zaključuje, da tožnik z vlogo v tem delu, ne uveljavlja kakšne pravice ali pravne koristi. Enako velja tudi za pritožbo zoper zapisnik o inšpekcijskem pregledu z dne 22. 5. 2014 v zvezi z dejansko rabo. Zapisnik ni mogoče šteti za odločbo ali sklep, kakor ju opredeljuje Zakon o splošnem upravnem postopku, saj z njim ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi kakor tudi ne o kakršnem koli vprašanju. Tožnik z vlogo ne uveljavlja kakšne pravice ali pravne koristi, zato je v skladu z 2. točko prvega odstavka 129. člena ZUP vlogo tožnika zavrgla.

2. Tožnik v tožbi navaja, da je tožena stranka neupravičeno zavrnila njen predlog za spremembo podatkov o dejanski rabi zemljišča z dne 12. 2. 2014. Toženi stranki očita, da je njeno vlogo zavrnila upoštevaje Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (v nadaljevanju Pravilnik) ter interpretacijski ključ, ki je del tega Pravilnika, ne da bi upoštevala pri tem Zakon o cestah ter Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica. Nadalje navaja, da je zaradi nespoštovanja Zakona o cestah pri evidentiranju dejanske rabe zemljišča s strani tožene stranke podal prijavo glede na to, da zoper odločitev o predlogu za spremembo podatkov o evidenci dejanske rabe po zatrjevanju tožene stranke ni predvideno oziroma oziroma določeno nobeno pravno sredstvo. Smiselno predlaga, da sodišče sklep, s katerim je bila zavržena njegova vloga kot nezakonit odpravi.

3. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V zadevi je sporno, ali je upravni organ lahko zavrgel vlogo tožnika, ki vsebuje prijavo zoper Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje, zaradi napačnega vpisa dejanske rabe kmetijskega zemljišča s parc. št. 883/4 k.o. ... v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki se vodi po 165. členu Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju KMet-1) in prijavo zoper zapisnik Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje-Območna enota Nova Gorica.

6. Po določbi 1. in 2. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) upravni organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če stvar na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva (točka 1 prvega odstavka 129. člena ZUP) oziroma če vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma če po tem zakonu ne more biti stranka (2. točka prvega odstavka 129. člena).

7. Po določbi 165. člena ZKme-1 je evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (v nadaljevanju evidenca rabe) enotna državna evidenca o dejanski rabi kmetijskih in gozdnih zemljišč (prvi odstavek 165. člena ZKme-1) in je namenjena ugotavljanju dejanskega stanja rabe zemljišč kot pogoja za izvajanje ukrepov kmetijske politike (sedmi odstavek 165. člena ZKme-1). Podrobnejše vrste dejanskih rab kmetijskih in gozdnih zemljišč ter način njihovega določanja in obnavljanja predpiše minister (drugi odstavek 165. člena ZKme-1) in je urejena s Pravilnikom o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (v nadaljevanju Pravilnik), ki v 11. členu določa način prijave in spremembe podatkov dejanske rabe. Tudi po mnenju sodišča tožena stranka s tem, ko ni sledila predlogu tožnika za spremembo dejanske rabe kmetijskega zemljišča, ni odločila o nobeni pravici ali obveznosti ali pravni koristi tožnika. Z vodenjem evidence, ki je namenjena izvajanju ukrepov kmetijske politike, se ne odloča o pravicah, ki izhajajo iz te evidence. Vodenje evidence zemljišč pa ne predstavlja upravne zadeve po drugem odstavku 2. člena ZUP, o kateri bi bilo treba odločati v upravnem postopku. Tožeča stranka pa niti v vlogi, ki je bila z izpodbijanim sklepom utemeljeno zavržena, niti v tožbi ne navaja, katere njene pravice oziroma pravne koristi naj bi bile kršene.

8. Enako velja tudi za zapisnik o inšpekcijskem pregledu z dne 22. 5. 2014, saj tudi z njim ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi niti ne gre za odločanje v zvezi z opravljanjem nalog inšpekcijskega nadzora po 32. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN). V ostalem delu sodišče sledi utemeljitvi izpodbijanega sklepa in je v izogib ponavljanju ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

9. V zvezi z ugovorom tožnika, ki se nanaša na kršitve pravice do pravnega sredstva pa sodišče dodaja: Kot že navedeno je evidenca dejanske rabe namenjena ugotavljanju dejanskega stanja rabe zemljišč, kot pogoja za izvajanje ukrepov kmetijske politike. Stranke v postopkih uveljavljanja ukrepov kmetijske politike, v katerih se odloča o njihovi pravici in pravni koristi, kar pa tožnik ni in tega niti v ne zatrjuje, pa imajo pravico do pravnega sredstva ter sodnega varstva v skladu z določbami ZUP in Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zaradi varovanja njihovih pravic ali pravnih koristi.

10. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen in je izpodbijani sklep pravilne in na zakonu utemeljen.