Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
ZPŠOIRSP sicer ureja novo obliko pravno priznane škode (4. člen), katero lahko upravičenec zahteva v upravnem postopku, lahko pa tudi vloži tožbo za plačilo denarne odškodnine. Pri tem se ne uporabljajo določbe o zastaranju terjatev.
Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
1. Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo in s popravnim sklepom zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da mu je tožena stranka dolžna izplačati znesek 72.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 1. 1. 2011 dalje do plačila ter mu povrniti stroške postopka. Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna plačati toženi stranki pravdne stroške v znesku 1.987,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Tožeča stranka se v pritožbi sklicuje na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in napačno uporabo materialnega prava ter predlaga razveljavitev sodbe. Navaja, da se ne strinja s stališčem Vrhovnega sodišča RS, ki ga je zavzelo do odškodninskih zahtevkov t. i. „izbrisanih“, da še ni pravne podlage, ki bi omogočala uspeh tožnikov glede na ugovor tožene stranke o zastaranju zahtevka. Opozarja na upoštevanje sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice 26828/06 – Kurić in ostali. Po stališču tožnika je pričelo teči zastaranje njegovih odškodninskih zahtevkov z izdajo posebne odločbe 17. 12. 2010, ko je tožena stranka priznala nezakonitost izbrisa.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Tožnik v tej zadevi zahteva plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo zaradi škodnih posledic nezakonitega izbrisa iz registra stalnih prebivalcev Slovenije z dnem 26. 2. 1992. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi utemeljenega ugovora zastaranja, ker je ugotovilo, da je tožnik nedvomno vsaj tri leta pred vložitvijo tožbe izvedel za škodo in povzročitelja. Odločitev je oprlo na določbe OZ oziroma ZOR, ki urejajo zastaranje odškodninske terjatve (376. člen ZOR, enako 352. člena OZ). Pri odločitvi je moralo prvostopenjsko sodišče upoštevati, da ob izdaji sodbe še ni bilo pravne podlage, ki bi glede na okoliščine konkretnega primera tožniku omogočala prisojo odškodnine navkljub ugovoru zastaranja. Prvostopenjsko sodišče je bilo ob izdaji sodbe seznanjeno s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi K.in drugi proti Sloveniji ter dolžnosti Republike Slovenije, da vzpostavi odškodninsko shemo za popravo krivic „izbrisanim“, vendar je moralo upoštevati, da ob izdaji sodbe tožena stranka svoje dolžnosti, omogočiti drugačno presojo tovrstnih odškodninskih zahtevkov, še ni izpolnila.
5. Dne 18. 12. 2013 je začel veljati zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP), ki v prehodni določbi 29. člena določa, da se ta zakon začne uporabljati 6 mesecev po njegovi uveljavitvi, torej 18. 6. 2014, v 28. členu pa, da se sodni postopki za povračilo škode, nastale zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, ki so bili začeti do začetka uporabe tega zakona in o njih še ni pravnomočno odločeno, končajo po določbah tega zakona. V 10. členu ZPŠOIRSP je upravičencem dana možnost, da lahko za škodo, ki jim je zaradi izbrisa nastala v obdobju izbrisa, denarno odškodnino uveljavljajo tudi v sodnem postopku. Zakon sicer ureja novo obliko pravno priznane škode (4. člen), katero lahko upravičenec zahteva v upravnem postopku, lahko pa tudi vloži tožbo za plačilo denarne odškodnine. Pri tem se ne uporabljajo določbe o zastaranju terjatev (drugi odstavek 11. člena ZPŠOIRSP).
6. Ker je potrebno zaradi pravilne uporabe materialnega prava o tožnikovem zahtevku odločati po določbah ZPŠOIRSP, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi, sodbo razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).