Jedro

Obveznost odgovorne osebe temelji na pravilih o nepogodbeni odškodninski obveznosti, medtem ko obveznost zavarovalnice temelji na zavarovalni pogodbi. Gre torej za dve različni pravni razmerji, ki temeljita na različnih pravnih podlagah. Okoliščina, da oba postopka izvirata iz istega historičnega dogodka, zato sama po sebi še ne pomeni, da je odločitev v enem postopku predhodno vprašanje za odločitev v drugem. Prav tako na odločitev ne vpliva dejstvo, da je bila v pravdi zoper zavarovalnico izdana sodba o temelju zahtevka. Ta učinkuje le med strankama tistega postopka in ne veže sodišča v tej pravdi.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za prekinitev postopka.

2.Zoper sklep se pritožuje tožena stranka iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da postopek prekine oziroma podredno, da ga razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

V predmetni zadevi tožeča stranka zahteva neposredno ob tožene stranke plačilo odškodnine zaradi malomarnega in nestrokovno izvedenega zdravljenja s strani zdravstvenega osebja tožene stranke. V zvezi z istim škodnim dogodkom v postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ki teče pod opravilno številko III P 827/2020, uveljavlja plačilo odškodnine od Zavarovalnice A., d. d., pri kateri je imela tožena stranka zavarovano svojo poklicno odgovornost za isto materialno škodo, ki je nastala zaradi istega škodnega dogodka. Meritorna odločitev o odškodninski odgovornosti tožene stranke v predmetni zadevi je po navedbah tožene stranke odvisna od odločitve o odškodninski odgovornosti zavarovalnice, pri kateri je imela tožena stranka v času škodnega dogodka zavarovano svojo odgovornost. Ker obe sodišči obravnavata isti historični dogodek, naj bi bila podana odvisnost obveznosti v procesnem smislu. Od odločitve pritožbenega sodišča naj bi bila odvisna tudi možnost priglasitve stranske intervencije Zavarovalnice A., d. d., in njena pravica do izjave v tem postopku ter preprečitev morebitnega dvojnega poplačila tožeče stranke za svojo terjatev iz naslova premoženjske škode.

3.Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za prekinitev postopka do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi, ki teče zoper zavarovalnico, pri kateri ima tožena stranka zavarovano poklicno odgovornost in v kateri je bila že izdana sodba o temelju zahtevka.

6.Sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)). Za predhodno vprašanje gre, če je odločitev v zadevi odvisna od vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojni organ (prvi odstavek 13. člena ZPP). Za prekinitev postopka po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP mora biti zato podana pravna odvisnost od odločitve v drugem postopku.

7.V obravnavani zadevi takšna odvisnost ni podana. V tem postopku tožnica uveljavlja odškodninski zahtevek zoper toženo stranko kot domnevnega povzročitelja škode, medtem ko se v drugem postopku presoja obveznost zavarovalnice iz naslova zavarovanja poklicne odgovornosti. Obveznost odgovorne osebe temelji na pravilih o nepogodbeni odškodninski obveznosti, medtem ko obveznost zavarovalnice temelji na zavarovalni pogodbi. Gre torej za dve različni pravni razmerji, ki temeljita na različnih pravnih podlagah. Okoliščina, da oba postopka izvirata iz istega historičnega dogodka, zato sama po sebi še ne pomeni, da je odločitev v enem postopku predhodno vprašanje za odločitev v drugem. Prav tako na odločitev ne vpliva dejstvo, da je bila v pravdi zoper zavarovalnico izdana sodba o temelju zahtevka. Ta učinkuje le med strankama tistega postopka in ne veže sodišča v tej pravdi.

8.Tudi pritožbeno sklicevanje na načelo ekonomičnosti postopka ne more utemeljiti prekinitve postopka, če za to niso podani zakonski pogoji. Enako velja za navedbe o možnosti stranske intervencije zavarovalnice in o nevarnosti dvojnega poplačila. Tudi če bi bila v obeh postopkih ugotovljena odgovornost nasprotne stranke, tožeča stranka ne more biti poplačana več kot enkrat, saj izpolnitev ene obveznosti zmanjšuje obveznost drugega zavezanca.

9.Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 13, 13/1, 206, 206/1, 206/1-1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.