Jedro

Ker se zamudne obresti obračunavajo na konformni način (torej z obrestovanjem obresti), upnik po delnem umiku predloga za izvršbo pravilno obračunava novo glavnico s pripisovanjem neplačanih obresti in od take (skupne) glavnice zahteva zakonske zamudne obresti (do plačila).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka razveljavi.

Dolžnik mora upniku povrniti stroške pritožbe v znesku 8.930,00 SIT, v 8 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ustavilo izvršbo za dne 13.5.1999 plačanih 57.548,00 SIT. Zavrnilo pa je upnikov zahtevek v delu, kjer je upnik zahteval zamudne obresti od 14.05.1999 dalje od zneska 122.633,95 SIT, ki predstavlja glavnico in obresti, saj upniku po sklepu o izvršbi obrestne obresti ne gredo.

Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil in navedel, da je sodišče skrčilo izvršbo za več kot je umaknil predlog za izvršbo, ker mu ni priznalo, da tečejo zamudne obresti tudi od že obračunanih obresti.

Za obračunavanje zamudnih obresti se namreč uporablja konformna metoda, kar pomeni, da se zapadle obresti prištevajo k glavnici in se nato od skupne vsote računajo nadaljnje obresti.

Pritožba je utemeljena.

Upnik je s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine zahteval, da mu dolžnik plača 114.875,70 SIT z zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega računa do plačila, torej od 22.682,50 SIT od dne 9.11.1997 do plačila, od 17.011,90 SIT od dne 22.11.1997 do plačila, od 56.198,00 SIT od dne 28.12.1997 do plačila, od 5.550,00 SIT od dne 28.12.1997 do plačila in od 13.433,30 SIT od dne 18.2.1999 (list. št. 7) do plačila ter izvršilne stroške. Sodišče je predlagano izvršbo dovolilo ter stroške upnika odmerilo na 27.040,00 SIT (2. in 3. tč. sklepa o izvršbi - redna št. 2). Tekom izvršbe je upnik skladno z 1. odst. 43. člena ZIZ delno umaknil predlog za izvršbo (redna št. 5), in sicer za dne 13.5.1999 plačan znesek 57.548,00 SIT, s katerim je vračunal (prim. 313. člen ZOR) izvršilne stroške v višini 27.040,00 SIT in del zapadlih zamudnih obresti v višini 30.508,00 SIT, medtem ko je vztrajal pri izvršbi za glavnico 114.875,70 SIT in za neplačani del zamudnih obresti v višini 7.758,25 SIT, skupaj torej pri izvršbi za 122.633,95 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.5.1999 dalje.

Sodišče prve stopnje napačno meni, da upniku obrestne obresti ne gredo in da zato po izjavljenem umiku zahteva več, kot mu je bilo priznano s sklepom o izvršbi. 2. člen Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (ZPOMZO) namreč določa, da je predpisana obrestna mera zamudnih obresti enaka temeljni obrestni meri, povečani za število odstotnih točk, ki ga predstavlja 1,8-kratnik splošne eskontne mere Banke Slovenije. Glede na objavljene eskontne mere Banke Slovenije po letni eskontni meri je torej nujna uporaba konformnega obračunavanja obresti z dnevnim pripisovanjem, ki temelji na sistemu obrestnega obrestovanja (iz načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS z dne 17.12.1991). S tem je (tudi) z ZPOMZO določena izjema od načelne prepovedi obrestnega obrestovanja iz 1. odst. 279. člena ZOR.

Kot utemeljeno navaja upnik, so se na konformni način (torej z obrestovanjem obresti) obračunavale zamudne obresti od (delov) glavnice že do upnikovega delnega umika predloga za izvršbo ali povedano drugače: zapadle neplačane obresti posameznega obračunskega obdobja (en mesec) so se prištele (delu) glavnice, od skupnega zneska glavnice in obresti pa so se obračunale zamudne obresti naslednjega obračunskega obdobja. Upnik je z delnim dolžnikovim plačilom v višini 57.548,00 SIT dne 13.5.1999 po 313. členu ZOR vračunal izvršilne stroške in del obresti ter pravilno zahteval, da se izvršba nadaljuje za skupni znesek (neplačane) glavnice in (neplačanega) dela obresti 122.633,95 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.5.1999 (to je od naslednjega dne po delnem plačilu) dalje.

Zaradi nepravilne uporabe določb materialnega prava (341. člen ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ) je bilo tako potrebno izpodbijani sklep v II. tč. izreka razveljaviti (3. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 2. odst. 165. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnik je upniku dolžan povrniti 8.930,00 SIT pritožbenih stroškov, kar predstavlja (ob vrednosti izpodbijanega dela spornega predmeta 7.758,25 (122.633,95 - 114.875,70) SIT) naslednje potrebne stroške (5. odst. 38. člena ZIZ): - za sestavo pritožbe v višini 100 točk (po tar. št. 13 odvetniške tarife (OT) v zvezi s tar. št. 21/4 OT), kar ob vrednosti točke 87,40 SIT na dan odločanja znaša 8.740,00 SIT, ter - za poštne stroške in tiskovino 190,00 SIT (v skladu s 15. členom OT).