Jedro

Upoštevaje, da je tožba vložena 26.11.2014 in določbo 131.c člena ZZZDR, ni podlage, da bi sodišče za mesece november 2014 dosodilo preživnino v celotnem mesečnem znesku 170,00 EUR, ampak bi moralo preživnino za obdobje meseca novembra ustrezno prilagoditi (znižati).

Izrek

Pritožbama se ugodi, sodba se v izpodbijanem delu razveljavi: - v II. točki izreka kolikor dosojena preživnina presega znesek 120,00 EUR in v IV. točki izreka za znesek 80,00 EUR in - v III. točki izreka v delu, ki se nanaša na stike med vikendi in prazniki in zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so del nadaljnjih pravdnih stroškov.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (v nadaljevanju: sodišče) je z izpodbijano sodbo odločilo: – da se mladoletna hči pravdnih strank S.P. zaupa v varstvo in vzgojo materi, tožnici (I. točka izreka); – da je oče, toženec, za njeno preživljanje dolžan plačevati do vsakega 20. v mesecu za tekoči mesec mesečno preživnino v znesku 170,00 EUR od 26.11.2014 dalje na TRR matere, tožnice, pri čemer se upošteva, da je na račun tako določene preživnine dne 7.10.2015 plačal 120,00 EUR, dne 1.12.2015 120,00 EUR in dne 12.1.2016 240,00 EUR; v primeru zamude je dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti od zapadlosti posameznega preživninskega obroka do plačila (II. točka izreka); – da bodo stiki med očetom in hčerko potekali vsak drugi torek in četrtek (ko mati dela popoldan), ko oče prevzame otroka v vrtcu ter ga do 17. ure pripelje materi na dom, kjer otroka prevzame otrokova babica; vsak torek in četrtek oče otroka odpelje v vrtec, s tem da ga ob 7.10 uri prevzame na materinem domu; vsak drugi vikend v soboto in nedeljo (tisti teden, ko mati dela zjutraj), s tem, da bi se o urah prevzema starša dogovarjala; glede preživljanja praznikov se bosta starša sproti dogovarjala (III. točka izreka); – kar je tožnica zahtevala več ali drugače je zavrnilo (IV. točka izreka) – da vsaka stranka nosi svoje strošek postopka (V. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se po pooblaščencih pritožujeta tako tožnica kot toženec.

3. Tožnica izpodbija sodbo v delu, kolikor sodišče tožencu ni naložilo višje preživninske obveznosti, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da se v izpodbijanem delu sodba spremeni tako, da se tožencu naloži preživninsko obveznost v znesku 250,00 EUR mesečno, podrejeno pa predlaga, da se v izpodbijanem delu sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču v novo sojenje. Meni, da je sodišče stanje okrog toženčevih ekonomskih zmožnosti ugotovilo nepopolno. Toženec je prikazal svoje dohodke iz leta 2014, ki so izkazovali izgubo v znesku 666,00 EUR. Glede na to, da določena preživnina zajema tudi leto 2015, pa bi moralo upoštevati podatke o toženčevem poslovanju v tem letu, ki ga je toženec zaključil z dobičkom v znesku 3.974,00 EUR. Sodišče te okoliščine ni raziskovalo, sama pa je podatke pridobila v pritožbenem roku, saj jih AJPES izdaja maja za preteklo leto. Znano je tudi, da obrtniki prejemajo plačila na roke, pa toženca na to temo ni povprašalo. Moralo bi mu naložiti obveznost dostave bančnih izpiskov, iz katerih bi bila razvidna vsa plačila. Tožnica je ves čas postopka zatrjevala, da toženec zasluži okrog 1.000,00 do 1.500,00 EUR mesečno, pa sodišče teh trditev ni podrobneje raziskalo. V zvezi s toženčevo hišo, v kateri je več stanovanjskih enot, sodišče ni ugotavljalo ali te enote toženec trži oz. bi jih lahko tržil in s tem kaj zaslužil. Toženec ni tako slabega premoženjskega stanja, kot ga skušal prikazati v sodnem postopku. V kolikor bi ga sodišče pravilno ugotovilo, bi preživnino določilo v višjem znesku.

4. Toženec je podal odgovor na pritožbo. Navaja, da dobiček, ki ga v pritožbi izpostavlja tožnica, pomeni, da mu po odbitku vseh stroškov na letni ravni ostane 3.974,00 EUR, kar pomeni 331,17 EUR na mesec, kar predstavlja toženčevo plačo, o kateri je izpovedal tudi toženec. Trditev o plačilu na roke je pavšalna. Če bi toženec zaslužil toliko kot v pritožbi trdi tožnica, potem bi bil njegov življenjski standard boljši, ne bi se vozil v skoraj dvajset let staremu Polotu in imel nedokončano hišo, ki jo je podedoval (brez fasade, brez notranjih vrat), ki je po tožničinih trditvah nevarna za bivanje otroka, sedaj v pritožbi pa trdi, da bi moralo sodišče ugotavljati o morebitni tržnost hiše. Tožnica prihaja sama s seboj v nasprotje.

5. Toženec navedeno sodbo izpodbija v delu, v katerem je odločeno o preživnini (II. točka izreka) in v delu, v katerem je odločeno o stikih (III. točka izreka). V zvezi s preživnino navaja, da je hčerkine potrebe ocenilo na 323,00 EUR, pri čemer od tega za vrtec odpade 75,00 EUR. Sodišče je ta znesek upoštevalo za vso obdobje za katero je določilo preživnino (od 26.11.2014), čeprav med strankama ni bilo sporno, da je hčerka začela obiskovati vrtec šele v septembru 2015. Sodba je nejasna tudi v delu, ki se nanaša na preživnino za november. Tožba je bila vložena šele 26.11.2014, zato toženčeva preživninska obveznost za ta mesec ne more biti 170,00 EUR. Poleg tega toženec meni, da je strošek za obleko in obutev v višini 30,00 EUR in za igrače od 20 do 30,00 EUR previsok, saj med strankama ni bilo sporno, da tožnica hčerkine obleke in obutev ter igrače proda. Zato bi bilo treba za ta znesek ustrezno zmanjšati ugotovljene stroške za ti postavki. Tudi strošek za higienske potrebščine v višini 50,00 EUR je previsoko ugotovljen, sodišče ga tudi ni z ničemer utemeljilo. V tem znesku so gotovo tudi plenice. Za te pa je toženec dokazala, da se za ceno 25,00 EUR dobi paket 156 plenic. Pri tem je treba upoštevati, da se hčerka že odvaja plenic. Tožencu vsak mesec tudi ne ostane minimalna plača, čeprav kot pleskar dela cele dneve. Poleg tega pa ima toženec s hčerko obsežne stike, v času katerih poskrbi za njeno prehrano in prevoz. Zato je določena preživnina nepravilna in neustrezna. Glede na nizke dohodke, bi sodišče moralo upoštevati otroški dodatek. V zvezi s stiki pa je mnenja, da se ti med tednom prezgodaj zaključijo, saj hčerka pri njem popoldne še prespi. Določitev med vikendi in prazniki pa je nedoločna in zato neizvršljiva, pa tudi nejasna, saj se ne ve ali hčerka pri njem prespi ali ne. Stranki sta bili o tem nasprotnega mnenja (toženec je bil za to, tožnica je temu nasprotovala). Sodišče o tem nima nikakršnih razlogov.

6. Tožnica je na pritožbo odgovorila. Meni, da je preživnina še prenizko določena. V času, ko hčerka ni hodila v vrtec, je tožnica imela druge pomembne stroške (nadaljevalno mleko, plenice, zdravila in drugo), tožnica pa od novembra 2014 do junija 2015 ni bila zaposlena. Hčerkine obleke in obutev ter igrače proda po minimalni ceni. Če bi držala toženčeva trditev o njegovi plači, ne bi imel zaposlenega delavca, ki redno prejema plačo. Poleg tega pa toženec živi v hiši, ki mu omogoča zaslužek z oddajanjem najemnega stanovanja. Stiki med tednom so ustrezno urejeni, saj hčerka spi po kosilu že v vrtcu, zato ji ni treba ponovno spati pri očetu. Med vikendi pa ni primerno, da bi pri tožencu prespala, saj je še premajhna, sploh pa ni jasno, ali je v hiši narejeno vse za otrokovo varnost. 7. Pritožbi sta utemeljeni.

V zvezi s preživnino

8. Glede na toženčeve navedbe med postopkom pred sodiščem (na naroku dne 9.2.206 (listovna št. 30/2) je navedel, da je primerna preživnina 120,00 EUR) in podane pritožbene navedbe, pritožbeno sodišče šteje, da toženec izpodbija preživnino le v delu, v kolikor je ta dosojena v znesku nad 120,00 EUR.

9. Toženec pravilno opozarja, da bi sodišče moralo pri določiti preživnine upoštevati stroške za vrtec od septembra 2015 in ne vse od vložitve tožbe dalje, to je od 26.11.2014, saj je tožnica sama izpovedala, da hčerka obiskuje vrtec od septembra 2015 (tretji odstavek njene izpovedbe na listovni št. 31). Prav tako je utemeljena pritožbena navedba glede določitve preživnine za november 2014, saj bi sodišče glede na to, da je odločilo da mesečna preživnina predstavlja znesek 170,00 EUR, ob upoštevanju, da se preživnina lahko prizna le od vložitve tožbe dalje (131.c člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih), moralo za vtoževani mesec november določiti ustrezno nižjo preživnino in jo ne določiti v polnem znesku. Pritožbene navedbe o tem, da tožnica hčerkine obleke in obutev ter igrače proda, držijo, saj je o tem tožnica sama izpovedala, vendar so nekonkretizirane, saj toženec ne pove za kakšen znesek gre, da bi ga bilo mogoče upoštevati pri določitvi zneska potrebnega za pokritje navedenih stvari. Dokazno podprte pa so toženčeve pritožbene trditve o tem, da je dokazal, da se 156 plenic da kupiti za znesek 25,00 EUR (priloga B6, drugi list), zato bi se sodišče moralo ustrezno opredeliti do teh trditev in strošek, ki ga je priznalo za nakup higienskih pripomočkov (50,00 EUR) ustrezno pojasniti. Toženec je zaslišan izpovedal tako, da trenutno prejema minimalni zaslužek, kot da mu vsak mesec ne ostane za njegovo minimalno plačo (listovna št. 32). Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče, glede na izpovedbo toženca, da ima zaposlenega delavca, kateremu plačuje minimalno plačo (listovna št. 32), pravilno zaključilo, da njegovi dohodki dosegajo minimalno plačo (575,00 EUR). Ne bi bilo namreč logično, da toženec delavcu izplačuje višji dohodek kot sebi. Zato toženčeve pritožbene navedbe o njegovih slabših mesečnih dohodkih pritožbenega sodišča ne prepričajo. Sodišče pa je pravilno odločilo, ko otroškega dodatka pri določitvi preživnine ni upoštevalo (odločba VS RS II Ips 186/2014).

10. Tožnica v postopku na prvi stopnji ni zatrjevala, da bi toženec za svoje storitve dobil plačilo na roko, niti da je toženčeva hiša primerna za trženje (oddajo stanovanj), zato sodišče ni imelo podlage, da bi v tej smeri raziskovalo dejansko stanje. To bi sicer kadarkoli v postopku na prvi stopnji, ker ne velja prekluzija (414. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP) lahko storila tožnica, saj je imela pooblaščenko, ki je bila prisotna na narokih. Zaradi določbe 414. člena, bo lahko tožnica to popravila v ponovljenem postopku.

11. Glede na navedeno je bilo treba utemeljenima pritožbama ugoditi in navedeno sodbo v izpodbijanem delu: - II. točka izreka, kolikor preživnina presega 120,00 EUR mesečno in - IV. točki, kolikor ni dosojena preživnina v vtoževanem znesku (250,00 EUR), sodbo razveljaviti in zadevo tudi v tem delu vrniti sodišču v novo sojenje (355. člen ZPP), pri čemer so napotki za delo razvidni iz predhodne obrazložitve.

V zvezi s stiki

12. Stiki med staršem, ki mu otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo, in otrokom morajo biti določeni tako, da so izvršljivi – določen mora biti dan, ura, kdo in kam pride iskati otroka na stik in kdaj, kdo in kam otroka s stika pripelje oz. pride iskati. Sodišče je na ta način določilo stike med tednom, ne pa tudi med vikendom in prazniki. Zato je bilo treba odločbo v delu, ki se nanaša na stike za ta obdobja, razveljaviti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 354. členom ZPP) in vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, ki bo moralo to napako odpraviti. Pri tem pa bo moralo podati jasne razloge o tem, ali hčerka v tem času pri očetu prespi ali ne, saj to sedaj iz izpodbijane odločbe (ne iz izreka, ne iz obrazložitve) ni jasno, sploh glede na to, da starša o tem nista soglasna in da tudi iz menja CSD ni jasno stališče slednjega v zvezi s tem vprašanjem (listovna št. 24). Pri tem naj poda še razloge, zakaj naj se stiki med tednom zaključijo ob 17. uri.

13. Odločitev o stroških temelji na 165. členu ZPP.