Jedro

V specifični čezmejni situaciji je ureditev, po kateri dolžnika iz tuje države, zoper katerega je vložen predlog za izdajo plačilnega naloga, ni treba poučiti o načinu vložitve pravnega sredstva, pri čemer se nepravilno vloženo pravno sredstvo ne upošteva in se na plačilnem nalogu neposredno potrdi izvršljivost, v nasprotju s slovenskim javnim redom.

Ni mogoče šteti, da je imel toženec učinkovito možnost za izpodbijanje plačilnega naloga, ki mu je bil vročen brez ustreznega pravnega pouka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje se spremenita tako, da se zavrne predlog predlagatelja za priznanje tuje sodne odločbe, ki se glasi: „Prizna se sodna odločba Civilnega sodišča v Frosinonu, Podružnice v Anagni, z dne 16. 4. 2007, s katero je bila dovoljena izvršba v korist upnika A. s.r.l., P. proti dolžniku N. d.o.o., K., za terjatve v skupni vrednosti 75.956,32 EUR in stroške postopka pred tujim sodiščem v višini 2.729,54 EUR in se dolžniku naloži plačilo 78.685,86 EUR s pripadki“.

Udeleženca krijeta vsak svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka 1, Nasprotni udeleženec je prejel plačilni nalog italijanskega sodišča v Frosinonu, podružnice v Anagni z dne 3. 7. 2007, ki je bil izdan na predlog predlagatelja. Zoper plačilni nalog je nasprotni udeleženec pri italijanskem sodišču vložil pritožbo (ugovor), ki pa ni bila upoštevana, ker naj ne bi bila vložena pravilno. O tem je nasprotni udeleženec prejel obvestilo italijanskega sodišča. 2. Okrožno sodišče v Kopru je s sklepom Rg 7/2008 z dne 7. 2. 2008 na podlagi drugega odstavka 33. člena Uredbe Sveta ES št. 44/2001 o pristojnosti in priznanju ter izvršitvi odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju Uredba 44/2001) priznalo plačilni nalog italijanskega sodišča v Frosinonu, podružnice v Anagni.

3. Ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep o priznanju plačilnega naloga je Okrožno sodišče v Kopru zavrnilo s sklepom z dne 8. 4. 2008. Navedeni sklep nasprotni udeleženec izpodbija s pritožbo.

Razlogi, ki jih uveljavlja pritožba

4. Nasprotni udeleženec uveljavlja vse pritožbene razloge in Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne predlog predlagatelja, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

5. V pritožbi navaja, da je zoper plačilni nalog italijanskega sodišča pravočasno vložil pritožbo, v kateri je ugovarjal, da italijansko sodišče ni spoštovalo določb o krajevni pristojnosti. Od italijanskega sodišča v Frosinonu je prejel le nepreveden dopis, v katerem mu je bilo sporočeno, da njegova pritožba ni dopustna, ker ni bila podana na način, ki ga predvideva italijanski zakon civilnega postopka. Meni, da je pravni pouk, v katerem ni bil poučen o načinu vložitve pritožbe, v očitnem nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. Kršeni naj bi mu bili pravici iz 22. in 25. člena Ustave RS. Navaja, da je italijansko sodišče izdalo plačilni nalog v nasprotju z določbami Uredbe evropskega parlamenta in sveta (ES) št. 805/2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (v nadaljevanju Uredba 805/2004).

6. Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki je v odgovoru predlagal njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

7. Pritožba je utemeljena.

Razlogi za ugoditev pritožbi

8. Predlagatelj je vložil predlog za priznanje tuje sodne odločbe po Uredbi 44/2001, kateremu je priložil potrdilo iz priloge 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1869/2005, ki ga je pridobil v državi izvora (Italiji). Gre za prilogo, ki je predvidena v postopkih po Uredbi 805/2004 in predstavlja evropski izvršilni naslov. Postopka po Uredbi 44/2001 in po Uredbi 805/2004 sta sicer neodvisna. Upnik ima možnost izbire, po kateri uredbi bo dosegel izvršljivost sodne odločbe v drugi državi Evropske unije. Po Uredbi 44/2001 je temu namenjen postopek razglasitve izvršljivosti (prvi odstavek 38. člena). Če pa je upnik že pridobil potrdilo, ki ga predvideva Uredba 805/2004 in s tem evropski izvršilni naslov, v državi izvršbe ni potreben nikakršen dodaten postopek.

9. Predlagatelj je kljub temu predlagal priznanje tuje sodne odločbe (drugi odstavek 33. člena Uredbe 44/2001) in sodišče je njegovemu predlogu ugodilo in izdalo sklep o priznanju.

10. V postopku priznanja (kakor tudi razglasitve izvršljivosti) po Uredbi 44/2001 je priznanje mogoče zavrniti le iz omejenih razlogov, med katerimi je tudi, če bi bilo priznanje tuje sodne odločbe v očitnem nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri se priznanje zahteva (1. točka 34. člena Uredbe 44/2001), ali če tožencu, ki se ni spustil v postopek, ni bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravil obrambo, razen če toženec ni začel postopka za izpodbijanje sodne odločbe, čeprav je imel to možnost (2. točka 34. člena Uredbe 44/2001).

11. Nasprotni udeleženec je s povratnico izkazal, da je pri italijanskem sodišču pravočasno vložil pritožbo zoper plačilni nalog, ki pa ni bila upoštevana. Z neformalnim dopisom mu je italijansko sodišče pojasnilo, da pritožba ni bila pravilno vložena (ni je vložil ustrezni pooblaščenec in ni bila vložena v skladu s členoma 645 in 638 zakona o civilnem postopku).

12. Kot izhaja iz plačilnega naloga italijanskega sodišča, ki je bil vročen nasprotnemu udeležencu, v njem ni bilo pouka o tem, kako je treba vložiti pritožbo, ampak je bil naveden le rok vložitve pravnega sredstva brez napotila na kakršnekoli zakonske določbe. V specifični čezmejni situaciji je ureditev, po kateri dolžnika iz tuje države, zoper katerega je vložen predlog za izdajo plačilnega naloga, ni treba poučiti o načinu vložitve pravnega sredstva, pri čemer se nepravilno vloženo pravno sredstvo ne upošteva in se na plačilnem nalogu neposredno potrdi izvršljivost, v nasprotju s slovenskim javnim redom, saj tožencu (dolžniku) ne daje dovolj možnosti, da bi lahko zahtevku ugovarjal. Pravica do izjave, ki je bila s tem kršena, je nedvomno temeljna pravica, ki jo je v sodnem postopku treba zagotoviti tožencu in je povzdignjena na ustavno raven večine držav članic Evropske unije in tako pomeni del mednarodnega javnega reda.

13. Prav tako ni mogoče šteti, da je imel toženec učinkovito možnost za izpodbijanje plačilnega naloga, ki mu je bil vročen brez ustreznega pravnega pouka. Dokument o začetku postopka mora biti v skladu z 2. točko 34. člena Uredbe 44/2001 tožencu ne le vročen, temveč mora biti tudi njegova vsebina takšna, da daje tožencu dovolj možnosti za pripravo obrambe. Tožencu morajo biti zagotovljene vsaj minimalne informacije o tem, kako naj vloži pravno sredstvo.

14. Tudi za izdajo potrdila iz priloge 1 Uredbe 1869/2005, ki predstavlja evropski izvršilni naslov na podlagi določb Uredbe 805/2004 morajo biti izpolnjene določene predpostavke. V 17. členu Uredbe 805/2004 je določeno, katere informacije o postopkovnih korakih, ki so potrebni za ugovarjanje zahtevku, morajo biti posredovane dolžniku. Poleg roka za vložitev pravnega sredstva, mora biti navedeno tudi ime in naslov institucije, na katero je potrebno nasloviti odgovor, in ali je potrebno, da ga zastopa odvetnik. V konkretnem primeru pravni pouk na plačilnem nalogu teh informacij ni vseboval, čeprav iz potrdila italijanskega sodišča izhaja drugače. 15. Glede na navedene razloge je Vrhovno sodišče ugodilo pritožbi nasprotnega udeleženca in spremenilo izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje tako, da je zavrnilo predlog za priznanje tuje sodne odločbe (358. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP; ki se v obravnavani zadevi uporablja na podlagi prvega odstavka 40. člena Uredbe 44/2001, drugega odstavka 11. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku – ZMZPP, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP).

16. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 35. člena ZNP.