Jedro

Poznanstvo med sodnicama krajevno in stvarno pristojnega sodišča ter eno od strank, ki je sodnica drugega sodišča, samo po sebi ni tehten razlog za delegacijo pristojnosti. V skladu z določbami Zakona o sodniški službi mora namreč sodnik ves čas opravljati svojo sodniško službo tako, da varuje ugled in nepristranskost sojenja.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

Predlagatelj je proti nasprotnim udeležencem vložil predlog na razdelitev solastnine na nepremičnini v etažno lastnino. Predlog je vložil pri Okrajnem sodišču v Celju, ki je za odločanje o stvari stvarno in krajevno pristojno.

Okrajno sodišče v Celju pa je predlagalo, naj Vrhovno sodišče RS za odločanje v obravnavani zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče izven območja Celja. Nasprotna udeleženka A. A. je zaposlena pri Okrožnem sodišču v Celju kot sodnica, poleg tega pa je kolegica in prijateljica obeh sodnic, ki opravljata sodniško službo na nepravdnem oddelku krajevno pristojnega sodišča. Predlog ni utemeljen.

Po določbi 67. člena ZPP lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča za postopanje v zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče, da bi se tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. V obravnavanem primeru predloga za delegacijo pristojnosti niso podale stranke, temveč krajevno in stvarno pristojno sodišče, vendar z obrazložitvijo, da ena od strank (A. A.) opravlja sodniško službo na Okrožnem sodišču v Celju, torej sodišču, ki ni niti stvarno pristojno za rešitev zadeve. Poznanstvo med sodnicama krajevno in stvarno pristojnega sodišča ter eno od strank, ki je sodnica drugega sodišča, pa samo po sebi ni tehten razlog za delegacijo pristojnosti. V skladu z določbami Zakona o sodniški službi (2. člen) mora namreč sodnik ves čas opravljati svojo sodniško službo tako, da varuje ugled in nepristranskost sojenja. Zato je bilo treba predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča zavrniti.