Jedro

V pravdi zaradi priposestvovanja lastninske pravice je potrebno ugotoviti začetek in konec obdobja, ki ga sodišče šteje kot obdobje, v katerem je bila lastninska pravica priposestvovana.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik lastnik parc. št. 568 vl.št. 576 k.o. in odredilo, da je toženka dolžna dovoliti, da se parc.št. 568 k.o. odpiše od vl. št. 576 k.o. ter pripiše k vl.št. 58 k.o. pri kateri je vknjižen tožnik kot lastnik. Toženki je naložilo, da je dolžna tožniku povrniti 206.212,00 SIT stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 15.5.2000 dalje, v 15 dneh.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložila pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov navedenih v 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v kateri predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno, da se sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Bistvo pritožbenih navedb je, da tožnik ni posestnik cele parc.št. 568 k.o. in da tožnik ni dobroverni posestnik dela parc.št. 568 k.o. najmanj od leta 1975 dalje.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo: - da so tožnik in njegovi pravni predniki imeli v posesti sporno zemljišče; - da sporno zemljišče, ki ga uživa tožnik, predstavlja približno parc. št. 568 k.o. ; - da so tožnik in njegovi pravni predniki sporno zemljišče uživali v dobri veri.

Na podlagi teh dejstev je, ob uporabi določila 4. odst. 28. čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, zaključilo, da je tožnik lastnik parc. št. 568 k.o. .

Pritožba pravilno opozarja, da je tožnik na podlagi priposestvovanja postal lastnik, le tistega dela parc.št. 568 k.o. , ki ga ima v dobroverni posesti več kot 20 let. Ker je bilo ugotovljeno, da tožnik nima v posesti celotne parcelne št. 568 k.o. Dolenja vas, ni mogel postati lastnik celotne parcelne številke. Pritožbeno sodišče je iz tega razloga pritožbi ugodilo, sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V novem postopku naj sodišče prve stopnje, s pomočjo izvedenca geometra, ugotovi, kateri del parc.št. 568 k.o. ima tožnik v dobroverni posesti več kot 20 let in nato o stvari ponovno odloči. Pritožba graja ugotovitev, da je tožnik dobroveren posestnik. Tožnik je lahko od leta 1975 dalje (dedovanje po očetu) in zaradi geodetskih postopkov po letu 1989, vedel, da ni lastnik spornega zemljišča. Na to pritožbeno navedbo pritožbeno sodišče ne more odgovoriti, ker v izpodbijani sodbi ni ugotovitve, katero obdobje je sodišče štelo za obdobje, v katerem je bila lastninska pravica priposestvovana. V novem postopku bo sodišče prve stopnje zato moralo ugotoviti začetek in konec obdobja, ki ga šteje kot obdobje, v katerem je tožnik priposestvoval lastninsko pravico na spornem zemljišču.