Jedro

Ustavnopravno je sporno, ali je moč izdati sodbo na podlagi odpovedi zoper tožnika, ki nima pooblaščenca, prvega (poravnalnega) naroka pa se ne more udeležiti zaradi hude invalidnosti. Takšna posledica namreč ni sorazmerna z zakonodajalčevim ciljem, s katerim je želel doseči pospešitev in koncentracijo postopka na prvem naroku ter učinkovito materialnoprocesno vodstvo. V takšnih posamičnih (izjemnih) primerih imajo prednost temeljna načela, ki so vodilo pri iskanju poti, da se zagotovi pravdnim strankam pravica do enakega varstva pravic v postopku in s tem tudi enakost v zakonu.

Obrazložitev

Pritožbi se ugodi in se sodba na podlagi odpovedi razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba zoper sklep se zavrže. OBRAZLOŽITEV:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi odpovedi zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da sta toženi stranki nerazdelno dolžni plačati tožniku 70.675,41 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe sodišča prve stopnje do plačila ter tožniku naložilo, da povrne toženima strankama pravdne stroške. Sodišče je izdalo sodbo na podlagi odpovedi, ker tožnik ni pristopil na poravnalni in na prvi narok za glavno obravnavo dne 28. 9. 2009 (317. členu Zakona o pravdnem postopku (1)). Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodni tolmački za pristop na narok dne 23. 9. 2009 odmerilo nagrado v skupnem znesku 39,01 EUR ter tožniku naložilo, da plača navedene stroške.

Tožnik v laični pritožbi zoper sodbo (nepotrebno in obširno podaja) razloge, zaradi katerih meni, da je tožbeni zahtevek utemeljen (2) .

Navaja pa tudi, da je bila glavna obravnava opravljena že 15. 5. 2008 v prisotnosti pooblaščenke tožnika, ki je 11. 4. 2008 preklicala pooblastilo za zastopanje. Dne 28. 9. 2009 je tožnik sodišču prve stopnje poslal obvestilo po telefonu in faksu, da se narok opravi v neprisotnosti zastopnika in da je kot invalid na rednem zdravljenju pod vplivom močnih zdravil, zato se naroka dne 28. 9. 2009 ne more udeležiti. Tožnik se naroka tudi ni udeležil, ker ne govori slovenskega jezika in ker o zadevi ne ve ničesar, ker je v zvezi z odškodnino vse zanj urejala njegova mati. V pritožbi zoper sklep tožnik zatrjuje, da prevajalka ni bila potrebna, saj jo tožnik ni angažiral. Pritožba zoper sodbo na podlagi odpovedi je utemeljena, pritožba zoper sklep se zavrže. Na podlagi prvega odstavka 282. člena ZPP sodišče izda sodbo na podlagi odpovedi, če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, ne pride tožnik. Tožnik na narok dne 28. 9. 2009 ni pristopil, zato je sodišče prve stopnje na podlagi 317. člena ZPP v zvezi z 282. členom ZPP izdalo sodbo na podlagi odpovedi. Sodišče prve stopnje je dne 15. 5. 2008 opravilo prvi narok, izvedlo dokazni postopek in v zapisniku navedlo, da je glavna obravnava končana in da sodba izide pismeno. Opravljen je bil tudi poravnalni narok, saj iz zapisnika glavne obravnave (3) izhaja, da poravnava med pravdnima strankama ni bila možna. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 26. 5. 2008 odločilo, da se pravdna zadeva začne znova, v obrazložitvi pa pojasnilo, da se glavna obravnava začenja znova iz razloga, ker je »potrebno razjasniti in dopolniti pomembnejša vprašanja« in ne iz razloga, ker dotedanja pooblaščenka tožnika ni imela več mandata za zastopanje in da zato niso bili izpolnjeni procesni pogoji za izvedbo prvega (poravnalnega) naroka.

Številne nepregledne vloge tožnika so oteževale reševanje zadeve. Tožnik je med drugim zahteval razveljavitev prvega naroka in izpodbijal ravnanja svoje pooblaščenke odvetnice M.Š. na naroku 15. 5. 2008, zato je sodišče prve stopnje s sklepom pozvalo odvetnico tožnika (4), da predloži pooblastilo za zastopanje na naroku za glavno obravnavo dne 15. 5. 2008 oziroma izkaže odobritev tožnika za opravljena procesna dejanja, sicer sodišče njenih procesnih dejanj na naroku ne bo upoštevalo. Sodišče prve stopnje od odvetnice M.Š. ni prejelo ustreznega pooblastila oziroma odobritve tožnika za njena pravdna ravnanja na naroku dne 15. 5. 2008, zato je razpisalo poravnalni in prvi narok za glavno obravnavo dne 28. 9. 2009. Ker tožnik, ki nima pooblaščenca, na narok ni pristopil, je sodišče prve stopnje na podlagi 317. člena ZPP izdalo sodbo na podlagi odpovedi.

Na podlagi 12. člena ZPP sodišče opozori stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po ZPP, katera pravdna dejanja lahko opravi. Iz podatkov iz spisa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje razveljavilo pravdna dejanja, ki so bila opravljena na naroku 15. 5. 2008, na katerem je bil opravljen tudi poravnalni narok, zato niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbo na podlagi odpovedi, ob tem, da je tožnik obvestil prvo sodišče, da se ne more udeležiti naroka zaradi zdravljenja.

Ustavnopravno je tudi sporno ali je moč izdati sodbo na podlagi odpovedi zoper tožnika, ki nima pooblaščenca, prvega (poravnalnega) naroka pa se ne more udeležiti zaradi hude invalidnosti. V takšnem primeru je lahko kršena pravica tožnika do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), saj takšna posledica zaradi izostanka tožnika z naroka, ni sorazmerna z zakonodajalčevim ciljem, s katerim je želel doseči pospešitev in koncentracijo postopka na prvem naroku ter učinkovito materialnoprocesno vodstvo. Formalna pravičnost zahteva enako obravnavanje vseh subjektov, ki sodijo v isto skupino. Ne zadošča le enakost pred zakonom; podani morata biti tudi enakost v zakonu in enako obravnavanje zakona. Načelo enakega obravnavanja tistih, ki imajo skupne bistvene lastnosti, pomeni tudi to, da je treba različno obravnavati tiste, ki se glede na lastnosti bistveno razlikujejo (5). Noben (procesni) zakon ne more urediti (predvideti) vseh življenjskih (procesnih) situacij, posebej ko gre za posamične izjemne primere. V takšnih posamičnih (izjemnih) primerih imajo prednost temeljna načela (6), ki so vodilo pri iskanju poti, da se zagotovi pravdnim strankam pravica do enakega varstva pravic v postopku in s tem tudi enakost v zakonu.

V konkretnem primeru lahko pride do situacije, ko tožnik, ki nima pooblaščenca, opravičljivo zaradi invalidnosti (zdravljenja) ne bo mogel nikoli pristopiti na prvi (poravnalni) narok, zato nikoli ne bodo izpolnjene zakonske predpostavke za izvedbo prvega naroka in s tem posledično za izvedbo in dokončanje postopka, čeprav tožnik želi, da se postopek vodi v njegovi odsotnosti. Zadevo v konkretnem primeru dodatno otežuje določba tretjega odstavka 87. člena ZPP, saj je pooblaščenec tožnika pred okrožnim sodiščem lahko le odvetnik ali oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, zato kot pooblaščenka tožnika ne more nastopati mati tožnika, ki jo (polnoletni) tožnik šteje kot zakonito zastopnico, vendar v ta namen ni predložil odločbe, ki bi takšno zastopanje upravičevalo.

Sodišče prve stopnje se bo moralo v novem sojenju obrazloženo opredeliti glede veljavnosti prvega (poravnalnega) naroka dne 15. 5. 2008 in od strank (posebej od tožnika (7)) po potrebi zahtevati dodatna pojasnila glede veljavnosti dejanj, ki so bila opravljena na prvem (poravnalnem) naroku. Če se bo ugotovilo, da prvi (poravnalni) narok dne 15. 5. 2008 ni bil opravljen, bo prvo sodišče lahko razpisalo prvi (poravnalni) narok, pred tem pa bo moralo ugotoviti ali se tožnik zaradi zdravstvenih težav (nobenega) naroka ne more udeležiti, v takšnem primeru bo tožnik moral predložiti ustrezno zdravniško potrdilo, sodišče pa opraviti prvi (poravnalni) narok v njegovi odsotnosti, brez posledic iz prvega odstavka 282. člena ZPP.

Tožniku je potrebno pojasniti, da so njegove vloge nepregledne, pravno neargumentirane, kar povzroča zastoje pri vodenju postopka. Tožnik je zaprosil za brezplačno pravno pomoč, ki je bila zavrnjena, zato ker ima prihodke, ki izključujejo pravico do takšne pomoči, zato bo ob tako zahtevni pravni problematiki, kot se kaže skozi zahtevke, ki jih postavlja, nujno potrebno, da si zagotovi ustrezno pravno pomoč ter na ta način zagotovi sklepčnost tožbenega zahtevka in zavaruje svoje procesne in materialne pravice. Sodišče prve stopnje je dolžno opozarjati tožnika le na procesne pravice, ki jih ima po tem zakonu. Prvo sodišče je v okviru materialnoprocesnega vodstva (285. člena ZPP) tožnika pozvalo, da dopolni svoje navedbe, vendar tožnik kot prava nevešča stranka v obširnih navedbah ne podaja pravno odločilnih dejstev in dokazov, na podlagi katerih bi lahko zavaroval svoje pravice. Pravdno sodišče je vezano le na dejstva in dokaze pravdnih strank (8) ter le v teh okvirih bo odločalo o utemeljenosti zahtevka tožnika.

Pritožbo tožnika zoper sklep je pritožbeno sodišče zavrglo, ker je bila vložena prepozno (351. člen ZPP). Tožnik je sklep prejel dne 22. 10. 2009, petnajstdnevni rok za pritožbo je potekel 7. 11. 2009, pritožba pa je bila vložena dne 10. 11. 2009. (1) V nadaljevanju ZPP.

(2) Do navedenih pritožbenih navedb se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo, ker so pravno relevantna le procesna vprašanja, ali so bile podane procesne predpostavke za izdajo sodbe na podlagi odpovedi.

(3) Glej stran 260. (4) Sklep je bil poslan v vednost tudi tožniku.

(5) Marijan Pavčnik: Argumentacija v pravu.

(6) V konkretnem primeru pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.

(7) Če bo tožnik odobril dejanja odvetnice M.Š. na poravnalnem naroku dne 15. 5. 2008, na katerem ni želela skleniti poravnave, se bo štelo, da je bil opravljen poravnalni narok in da ni pogojev za izdajo sodbe na podlagi odpovedi.

(8) Če pravdna stranka ne navede odločilnih dejstev, se tožbeni zahtevek zavrne.