Jedro

V primeru spornih dejstev nepravdno sodišče ne sme samo reševati predhodnega vprašanja, ampak mora udeležence napotiti na pravdo oziroma drug postopek. Iz takšne ureditve logično izhaja, da je treba v primeru, ko so sporna dejstva, predhodno vprašanje rešiti v pravdnem in ne v nepravdnem postopku, in prekinitev postopka zaradi odločitve v drugem nepravdnem postopku ne pride v poštev.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo nepravdni postopek pod opr. št. N 498/2013 do pravnomočnosti nepravdnega postopka, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. N 155/2013. 2. Zoper sklep se pritožuje četrti nasprotni udeleženec, iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da se sklep spremeni tako, da se predmetni postopek prekine in istočasno tistega udeleženca, katerega pravica se šteje za manj verjetno, napoti na pravdo glede ugotovitve imetništva solastniškega deleža 157/5000 na nepremičnini parc. št. ... k. o. X, podrejeno, da se sklep razveljavi in pošlje zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče lahko postopek prekine samo v zakonsko določenih primerih. Sodišče prve stopnje meni, da je rešitev v nepravdnem postopku vzpostavitve etažne lastnine predhodno vprašanje zahtevku v predmetnem nepravdnem postopku, vendar si nepravdna postopka nista v razmerju predhodno - glavno vprašanje. Opozarja na 8. člen ZNP in navaja, da je pri predhodnem vprašanju bistven element prejudicialnosti. Tega pa ne pomeni situacija, ko bi rešitev predhodnega vprašanja pomenila že rešitev t.i. glavnega vprašanja. Ravno za slednje gre v primeru izpodbijanega sklepa, saj sodišče pričakuje že dokončno rešitev predmetnega pravdnega postopka. Napačno je tudi razumevanje sodišča prve stopnje, da naj bi bil sporen predmet delitve, to ne drži, saj med strankami nepravdnega postopka ni spora o tem, kaj je predmet delitve, predmet delitve je nepremičnina parc. št. ... k. o. X. Vprašanje pripadajočega zemljišča se v predmetnem nepravdnem postopku ne rešuje. Delno napačno je tudi razumevanje sodišča prve stopnje, ki je navedeno v 6. točki obrazložitve. Drži dejstvo, da ni dokončno jasno lastniško stanje nepremičnine, ki je predmet delitve, med predlagatelji in prvima dvema nasprotnima udeležencema na eni strani ter tretje in peto navedenima nasprotnima udeležencema na drugi strani je sporno dejstvo, kdo je imetnik solastniškega deleža 157/5000, ki je v z.k. še vedno vpisan v korist nasprotnega udeleženca. Nadalje je med tretjim in petim nasprotnim udeležencem spor o tem, kateremu izmed njiju pripada izključno ali delno imetništvo na solastniškem deležu 157/5000. Ker obstaja med udeleženci spor o velikosti njihovih deležev, bi sodišče moralo postopati v skladu z določbo 9. in 10. člena ZNP ter postopek prekiniti in na pravdo napotiti tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno. Sodišče meni, da je podana litispendenca, vendar to ne drži, saj ni podan element istovetnosti zahtevka, oba postopka lahko potekata vzporedno. Če bi se ugotovilo, da obstaja litispendenca, pa bi moralo sodišče izdati sklep, da se predlog za delitev etažne lastnine zavrže. 3. Predlagatelji v odgovoru na pritožbo tej nasprotujejo ter predlagajo njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. 8. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) določa, da kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši vprašanje, če ni z zakonom drugače določeno. Drugače določa 9. člen ZNP, v primeru, da sodišče ob reševanju predhodnega vprašanja ugotovi, da so med udeleženci sporna dejstva, od katerih je odvisna rešitev predhodnega vprašanja. Sodišče takrat prekine postopek in udeležence napoti, da v določenem roku sprožijo postopek za rešitev tega vprašanja. V primeru spornih dejstev torej nepravdno sodišče ne sme samo reševati predhodnega vprašanja, ampak mora udeležence napotiti na pravdo oziroma drug postopek. Iz takšne ureditve logično izhaja, da je treba v primeru, ko so sporna dejstva, predhodno vprašanje rešiti v pravdnem in ne v nepravdnem postopku, postopek, ki pred sodiščem že teče in do pravnomočnosti katerega je sodišče prve stopnje prekinilo predmetni postopek, to je postopek opr. št. N 155/2013, pa je prav tako nepravdni postopek.

6. Tudi, če bo sodišče v navedenem postopku ugodilo tamkajšnjemu predlagatelju E. M., bodo udeleženci postopka in druge osebe po vzpostavitvi etažne lastnine v postopku za vzpostavitev etažne lastnine lahko svoje zahtevke na skupnih in posameznih delih uveljavljali v pravdi oziroma v drugih postopkih in odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ne bo ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju (25. člen Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL). Vprašanje lastninske pravice enega izmed udeležencev sicer pomeni predhodno vprašanje v smislu 8. člena ZNP, vendar, glede na spornost dejstev, prekinitev postopka zaradi odločitve v drugem nepravdnem postopku ne pride v poštev. O lastninski pravici bo potrebno odločiti v pravdnem postopku. Iz tega razloga je bilo treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti. V nadaljevanju postopka naj sodišče najprej točno ugotovi, katera dejstva so med udeleženci sporna, nato pa odloči v skladu z 9. členom ZNP.

7. Ker je bila razveljavitev potrebna iz že navedenega razloga, na ostale pritožbene navedbe sodišče druge stopnje ne odgovarja. Navaja le še, da pritožba pravilno navaja, da ne gre za litispendenco, takšnega zaključka tudi v prvostopenjskem sklepu dejansko ni, zavrženje predloga zato ne pride v poštev.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 165. členu Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 35. členom ZNP.