Jedro

Izjave o umiku ni mogoče preklicati, čeprav je bil umik podan v zmoti, to pa velja tudi v primeru, ko tožeča stranka zatrjuje napake volje.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se zavrneta in se potrdi t a izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

S sklepom opr. št. Pg z dne 01.06.2006 je sodišče prve stopnje vzelo na znanje umik tožbe tožeče stranke in postopek ustavilo.

S sklepom opr. št. Pg z dne 13.10.2006 pa je sodišče prve stopnje predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo kot neutemeljen.

Zoper oba zgoraj navedena sklepa se je pritožila tožeča stranka po svojem pooblaščencu. V pritožbi zoper sklep z dne 01.06.2006 navaja, da je sicer res na glavni obravnavi dne 01.06.2006 umaknila tožbo, poudarja pa, da je bila za tako ravnanje s strani tožene stranke v konkretnem primeru namerno zavedena. S toženo stranko se je pred obravnavo ustno dogovorila, da ji bo slednja, v kolikor bo tožbeni zahtevek umaknila, plačala oziroma poravnala določeno denarno nadomestilo. Po opravljenem umiku pa je tožena stranka od tega dogovora odstopila in odklonila kakršnokoli plačilo. V tem ustnem dogovoru pa se je tožeča stranka s toženo tudi dogovorila, da bo ta v primeru umika s strani tožeče stranke, z njo sklenila poravnavo v drugem pravdnem postopku, ki se vodi med istima strankama pred sodiščem v L. Tudi o tej poravnavi sedaj po samem umiku ne želi več slišati. Tožbeni zahtevek pa je umaknila tudi na prigovarjanje sodnice, ki je vodila postopek. Slednja je namreč močno favorizirala toženo stranko ob takih pritiskih ter omembah, da bo pravdo tako ali tako izgubila, je tožbeni zahtevek umaknila. Zato predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

V pritožbi zoper sklep z dne 13.10.2006 pa pritožnica opozarja, da že samo dejstvo, da se nahaja na prestajanju večletne zaporne kazni na I. in je skoraj v celoti omejena pri kakršnemkoli pridobivanju sredstev tako za preživljanje sebe, kot svoje družine - dveh otrok, zadostuje, da se jo oprosti plačila sodnih taks. S plačilom visokih sodnih taks bi bila v vsakem primeru občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani.

Pritožbi nista utemeljeni.

Glede pritožbe zoper sklep z dne 01.06.2006: Dejstva da je v obravnavanem primeru umaknila tožbo pritožnica niti ne zanika. Umik tožbe je preklic zahteve po sodnem varstvu. Če je tožba umaknjena, izda sodišče sklep o ustavitvi postopka (3. odst. 188. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Ta sklep je le deklaratorne narave. Izjave o umiku tudi ni mogoče preklicati, čeprav je bil umik podan v zmoti, to pa velja tudi v konkretnem primeru, ko tožeča stranka zatrjuje napake volje. Za pritožbo zoper sklep o ugotovitvi umika tožbe namreč v ZPP-ju ni predviden pritožbeni razlog uveljavljanja zmote, prisile ali grožnje, kot to velja za pritožbo zoper sodbo na podlagi odpovedi zahtevku (čl. 338/3 ZPP). Zato pritožbenih navedb tožeče stranke o njeni "zavedenosti" in domnevnih pritiskih s strani sodišča sploh ni mogoče upoštevati, četudi bi bilo to v resnici izkazano. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zoper sklep z dne 01.06.2006 zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Glede pritožbe zoper sklep z dne 13.10.2006: Pritožbeno sodišče se popolnoma strinja s trditvami pritožnice, da že dejstvo, da se nahaja na prestajanju večletne zaporne kazni pomeni, da je ta omejena pri pridobivanju sredstev tako za preživljanje sebe, kot svoje družine. Ne glede na to pa ima prav sodišče prve stopnje, ko v bistvu opozarja, da je ta okoliščina le eden od elementov, s katerimi se izkazuje premoženjsko stanje družine kot celote in da zgolj na podlagi te okoliščine, ki je sicer objektivno izkazana, ni mogoče že zaključiti, da so izpolnjene predpostavke iz 1. odst. 13. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST) oziroma 3. odst. 168. čl. ZPP, saj je povsem logično, da se zaključek, da bi lahko bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka oziroma njeni družinski člani, lahko sprejme šele na podlagi celovitega prikaza premoženjskega stanja družine. Zato je povsem pravilno tudi po mnenju pritožbenega sodišča stališče sodišča prve stopnje, da stranki, ki kljub pozivu sodišča, naj vlogo dopolni tako, da bo mogoč vpogled v celovito premoženjsko stanje, tega ne stori, pač ni mogoče ugoditi. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče tudi to pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2.tč.365.čl.ZPP).