Jedro

Ker je glede na podatke spisa dolžnik vlogo z dne 23. 10. 2020, v kateri je zatrjeval neujemanje dejanskega stanja s pravnim in se prvič zavzemal za nižjo vrednost nepremičnine kot je bila ocenjena s cenilnim poročilom, vložil šele dne 27. 10. 2020, kar je po poteku roka, danega za izjavo na pojasnila cenilca z dne 5. 10. 2020, pritožba z izpostavljanjem teh dejstev (neujemanje zemljiškoknjižnih podatkov z dejanskim stanjem), zaključka o strokovnosti in popolnosti odgovora cenilca kmetijske stroke ne more izpodbiti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik D. U. mora v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti upnici R... 306,00 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za izpolnitev dalje do plačila.

III. Dolžnik D. U. mora v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti upniku F. S. 373,00 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za izpolnitev dalje do plačila.

IV. Dolžnik D. U. mora v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti upniku P. K. 373,00 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugotovilo, da je vrednost nepremičnin parc. št. 551 in 550/3, ki sta vpisani v k.o. S., last dolžnika do celote in parc. št. .../2, ki je vpisana v k.o. ... S., last dolžnika do 1/2 celote, 158.258,18 EUR.

2. Zoper navedeno odločitev se dolžnik pravočasno pritožuje brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).Poudarja, da se dejansko stanje ne sklada s pravnim, kar je razvidno v naravi. Zatrjuje, da parcela nima urejenih mej ter dovoznih cest, same nepremičnine pa dejansko stojijo na drugi parcelni številki. V zvezi s tem pojasnjuje, da hiša, ki stoji na parc. št. 550/2, njena gradnja in vsa dovoljenja spadajo pod parc. št. 549, katere pa ni on lastnik, kar je razvidno iz javnih evidenc. Navaja dejstva, ki se nanašajo ne vsebino izvršilnih naslovov ter pojasnjuje, da je v nekaterih primerih šlo za oderuške obresti. Vztraja pri svojih stališčih ter poudarja, da ne namerava zavlačevati postopka temveč zgolj opozarja, da je zadeva neurejena. Izpostavlja, da gre za kmetijsko zemljišče, ki ni deljivo, s tem da so meje nedorečene in v naravi predstavljajo druge vrednote in nekje velja načelo hasnovanja, prav tako so parcele in posledično nepremičnine vezane na sosednjo parcelo tudi zaradi samega gradbenega dovoljenja in lastništva. Glede na navedeno zatrjuje, da pri ugotavljanju vrednosti nepremičnin niso bili upoštevani dejavniki, ki vrednost teh zemljišč znižujejo ter da je vrednost teh nepremičnin bistveno nižja. Izpostavlja, da imajo na omenjenem naslovu prebivališče tudi vsi njegovi družinski člani, poleg tega pa ima tu sin tudi podjetje, ki mu je osnovni vir preživetja ter da bodo s predmetno izvršbo ogroženi cela družina, podjetje sina in delovna mesta.

3. V odgovoru na pritožbo upnica R. S. nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške vloženega odgovora.

4. V odgovoru na pritožbo upnik F. S. nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške vloženega odgovora.

5. V odgovoru na pritožbo upnik P. K. nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške vloženega odgovora.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine je eno izmed izvršilnih dejanj, ki jih opravi sodišče tekom izvršbe na nepremičnino (167. člen ZIZ). Način ugotovitve vrednosti nepremičnine določa 178. člen ZIZ. Vrednost nepremičnine sodišče ugotovi na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve (drugi odstavek 178. člena ZIZ). Vrednost nepremičnine sodišče ugotovi s sklepom (prvi odstavek 179. člena ZIZ). Postopek cenitve v ZIZ ni natančno opredeljen, zato se za ta postopek smiselno uporabljajo določbe ZPP (15. člen ZIZ), ki se nanašajo na izvedence.

8. Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je odločitev sprejelo na podlagi cenitvenega poročila cenilca gradbene stroke in cenitvenega poročila cenilca kmetijske stroke ter njegove pisne dopolnitve, ker sta navedeni poročili strokovno utemeljeni in prepričljivi, cenilec kmetijske stroke pa je na vse pripombe dolžnika D. U. strokovno in v celoti odgovoril. Pri tem je iz izpodbijanega sklepa razvidno, da je dolžnik cenitvi nasprotoval zato, ker je cenilec uporabil dohodkovno metodo, moral pa bi uporabiti metodo primerljivih prodajnih zemljišč, ker se je ocenjeval zgolj del nepremičnine in ker prodajne ponudbe za primerljive nepremičnine dosegajo višjo ceno. Ker iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je cenilec pojasnil, da je dohodkovna metoda predpisana za izračun vrednosti kmetijskega zemljišča, da je namenska raba po zemljiškoknjižnih podatkih deljena in je zato možno oceniti parcele (parc. št. 550/2, 550/3 in ... k.o. ... S.) kot delno stavbno in delno kmetijsko zemljišče, da je izračun tržne vrednosti kmetijskega dela izračunan po zakonskih določilih in predpisih, upoštevajoč slabe naravne danosti predmetnih zemljišč (razgibanost, razdrobljenost, težji dostop, senčna lega in ekstenzivna obdelava) ter povprečni letni dohodek po predpisanem kolobarju kultur in primerljive vrednosti zemljišč in da se smernice društva ZSIC kmet Slovenije za tržno vrednotenje kmetijskih zemljišč vključno s kolobarji v obdobju 2018-2020 niso spremenile, pritožbeno sodišče potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da je cenilec kmetijske stroke na vse pripombe dolžnika strokovno in v celoti odgovoril. Ker je glede na podatke spisa dolžnik vlogo z dne 23. 10. 2020, v kateri je zatrjeval neujemanje dejanskega stanja s pravnim in se prvič zavzemal za nižjo vrednost nepremičnine kot je bila ocenjena s cenilnim poročilom, vložil šele dne 27. 10. 2020, kar je po poteku roka, danega za izjavo na pojasnila cenilca z dne 5. 10. 2020 (vpogled v dopis z dne 8. 10. 2020 in vročilnico na l. št. 438 spisa), pritožba tudi z izpostavljanjem teh dejstev (neujemanje zemljiškoknjižnih podatkov z dejanskim stanjem), zaključka o strokovnosti in popolnosti odgovora cenilca kmetijske stroke ne more izpodbiti. Sodišče druge stopnje pa vsled navedenemu potrjuje nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da sta bili omenjeni cenitveni poročili strokovno utemeljeni in prepričljivi.

9. Ob navedenem je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ) in izpodbijano odločitev potrdilo, saj tudi pri uradnem preizkusu izpodbijane odločitve (prvi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ) ni zasledilo kršitev oziroma nepravilnosti, na katere pazi uradoma.

10. Zgolj v pojasnilo pritožbeno sodišče dodaja, da ima dolžnik na predlog, ki mora biti vložen najmanj 20 dni pred prodajnim narokom, še vedno možnost, da se vrednost nepremičnin ponovno ugotovi na prodajnem naroku z odredbo, in sicer če bo s predložitvijo mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnin verjetno izkazal, da se je vrednost nepremičnin od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila (četrti odstavek 178. člena ZIZ).

11. Ob vsebinskih odgovorih na pritožbo, je stroške upnikov, ki so nastali z njihovo vložitvijo, šteti kot potrebne za izvršbo, zato jih je glede na peti odstavek 38. člena ZIZ dolžnik upnikom dolžan povrniti.

Sodišče druge stopnje je upniku R. S. skladno z veljavno Odvetniško tarifo (OT) priznalo stroške v zvezi s sestavo odgovora na pritožbo po 6. točki tar. št. 27 v zvezi s 1. točko tar. št. 18 v višini 500 točk ter 2 % materialnih stroškov, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znese skupno 306,00 EUR stroškov v zvezi z odgovorom na pritožbo, ki jih mora dolžnik D. U.povrniti upniku R... v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Upniku F. S. je sodišče druge stopnje skladno z veljavno OT priznalo stroške v zvezi s sestavo odgovora na pritožbo po 6. točki tar. št. 27 v zvezi s 1. točko tar. št. 18 v višini 500 točk, 2 % materialnih stroškov ter 22 % DDV, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znese skupno 373,32 EUR stroškov v zvezi z odgovorom na pritožbo, ki jih mora dolžnik D. U. povrniti upniku F. S. v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Upniku P. K. je sodišče druge stopnje skladno z veljavno OT priznalo stroške v zvezi s sestavo odgovora na pritožbo po 6. točki tar. št. 27 v zvezi s 1. točko tar. št. 18, in sicer glede na vrednost spornega predmeta le v višini 500 točk, 2 % materialnih stroškov ter 22 % DDV, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znese skupno 373,32 EUR stroškov v zvezi z odgovorom na pritožbo, ki jih mora dolžnik D. U. povrniti upniku P. K. v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pritožbeno sodišče ni priznalo priglašenih stroškov za posvet s stranko ter za pregled listin in dokumentacije, saj ni izkazano, da gre za samostojno storitev po tar. št. 39 OT in je zato nagrada za navedeno zajeta že v nagradi za sestavo odgovora na pritožbo.