- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep II Cp 31/2021
ECLI:SI:VSLJ:2021:II.CP.31.2021 Civilni oddelek
Povzetek
- Formalne zahteve tožbeSodišče obravnava vprašanje, ali vlogi vlagateljev ustrezata formalnim zahtevam tožbe.
- Utemeljenost pritožbeSodišče presoja, ali sta pritožnika utemeljila svojo pritožbo glede nezakonitega vpisa lastništva.
- Oblikovanje tožbenega zahtevkaSodišče se ukvarja z vprašanjem, kako pravilno oblikovati tožbeni zahtevek in opredeliti spor.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Vlogi vlagateljev ne ustrezata formalnim zahtevam tožbe, zato ju sodišče ni moglo obravnavati kot tožbe. Sodišče pritožnikoma zato ne more dati vsebinskega odgovora, ki ga želita.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je zavrglo vlogi vlagateljev z dne 19. 3. 2018 in 20. 2. 2020, ker kljub popravi nista vsebovali vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavali kot tožba v pravdnem postopku.
2. Proti sklepu sta se pritožila prva dva vlagatelja in zapisala, da se pritožujeta kot dediča zaradi nezakonitega vpisa lastništva parcel v Beričevem (številke navajata) s strani dedinje A. A. Predlagata, da naslovno sodišče zavzame ustrezno stališče o veljavnosti nezakonitega vpisa. Dediča želita, da se navedene parcele vrnejo denacionalizacijskim upravičencem. Navajata, da se je dedinja A. A. vpisala na podlagi pogodbe l. 2005, kar je nezakonito. Navajata, da je bila l. 1994 izdana odločba o denacionalizaciji upravičenki B. B., dedič C. C. je bil skrbnik za posebni primer, po njegovi smrti je zadevo prevzela D. D. Prilagata dokaze in menita, da je s tem pritožba utemeljena in obrazložena.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, vlogi vlagateljev ne ustrezata formalnim zahtevam tožbe, zato ju sodišče ni moglo obravnavati kot tožbe. Sodišče pritožnikoma zato ne more dati vsebinskega odgovora, ki ga želita. Zavrženi vlogi, ne vsaka zase ne obe skupaj, ne vsebujeta konkretnega tožbenega zahtevka, s katerim bi bil spor jasno opredeljen. S tem, ko pritožnika v pritožbi navajata, kaj želita, in ko prilagata nekatere listine v podkrepitev svojih navedb, tega bistvenega manjka nista odpravila, niti tega v pritožbi ne bi smela več storiti, saj je pritožbeni postopek namenjen preizkusu pravilnosti in zakonitosti odločitve sodišča prve stopnje, ne pa (ponovnemu) dopolnjevanju nepopolne vloge, ki se je obravnavala pred sodiščem prve stopnje.
5. Sodišče prve stopnje je oba pritožnika jasno in razumljivo pozvalo, kako naj ravnata, česar ne prerekata. Pojasnilo jima je, kaj mora vsebovati vsaka vloga, in kaj mora vsebovati tožba. Tožnika, ki očitno nista vešča prava, sta spregledala, da je bistveno oblikovati tožbeni zahtevek in ne le opredeliti posamezna sporna dejstva in temu priložiti dokaze. Ne le, da nista oblikovala konkretnega zahtevka, tudi življenjskega primera in spora, ki naj bi obstajal med navedenimi osebami (dediči?, po komu?), nista celovito, jasno in razumljivo opisala. Pritožnika morata razumeti, da pravdni postopek, v katerem lahko uveljavljata svoje pravice, predpisuje tako formalne kot vsebinske zahteve, ki pa jih ne s prvo vlogo ne z njeno popravo vlagatelji niso izpolnili.
6. Prvostopenjsko sodišče je zato ravnalo pravilno in zakonito, ko je nerazumljivi in nepopolni vlogi vlagateljev zavrglo (4. odst. 108. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in sklep prvostopenjskega sodišča potrditi (2. odst. 365. čl. ZPP).