Jedro

Pravnomočni sklep o izvršbi na temelju verodostojne listine je pravni temelj za zahtevek upnika. Dolžnik prejetega ne more zahtevati nazaj kot neupravičeno obogatitev (prvi odstavek 190. člena OZ).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se prvostopenjska sodba spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek na plačilo 6.453,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 10. 2015 naprej.

II. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 549,99 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude še z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki bodo začele teči s 16. dnem od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je zahtevala plačilo 6.453,77 EUR. Ta znesek je zahtevala zato, ker naj bi ji bil takšen znesek v teku izvršilnega postopka zarubljen in izplačan iz njenega poslovnega računa. Izvršba naj bi po navedbah tožeče stranke bila neutemeljena, ker naj bi tožeča stranka nikoli ne bila naročnik storitev tožene stranke in ji naj bi tudi sicer ne bila ničesar dolžna.

2. Tožena stranka je potrdila navedbe tožeče stranke glede izvršbe. Predlagala je zavrženje tožbe ali pa zavrnitev tožbenega zahtevka. Trdila je, da je za tožečo stranko opravila storitve.

3. Prvostopenjsko sodišče je tožbenemu zahtevku ugodilo. Ugotovilo je, da je tožeča stranka zahtevala vrnitev denarnega zneska, ki ga je tožena stranka pridobila v izvršilnem postopku z izvršitvijo sklepa o izvršbi opr. št. Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 3326/2015 z dne 15. 1. 2015. Prvostopenjsko sodišče je presodilo, da je zahtevek tožeče stranke na temelju neupravičene obogatitve (190. člena OZ) utemeljen. Tožena stranka ni dokazala, da obstaja njena terjatev.

4. Pritožbo zoper sodbo je vložila tožena stranka. V pritožbi je podala svoje mnenje, da je v tej zadevi bilo odločeno o že pravnomočno razsojeni zadevi. Če pa naj bi to ne bilo pravilno, potem pa je tožena stranka imela pravni temelj za obogatitev v pravnomočnem sklepu o izvršbi.

5. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je ugodilo in spremenilo prvostopenjsko sodbo (358. člen ZPP).

6. Odločitev v postopku izvršbe na temelju verodostojne listine ni bila vodena o istem sporu in zato tožbe ni mogoče zavreči. Istovetnost spora obstaja le, če vodi med istima strankama, če je dejansko stanje enako in če je enak tudi zahtevek. Postopek izvršbe na temelju verodostojne listine se je sicer vodil med istima strankama. V tem postopku je očitno upnica (ki je sedaj v pravdnem postopku tožena stranka) uveljavljala svoje terjatve zato, ker naj bi za tožečo stranko opravila storitve na temelju sklenjene pogodbe. V predmetnem sporu pa je tožeča stranka oprla svoj zahtevek na drugačno dejansko in pravno stanje. Zatrjevala je namreč domnevno neupravičeno obogatitev, ki naj bi bila prav posledica izvršilnega postopka.

7. Pritožba pa je utemeljena zato, ker tožeča stranka ni upravičena zahtevati 6.453,77 EUR. Vrnitev obogatitve je namreč mogoče zahtevati le, če zanjo ni bilo pravnega temelja (1. odstavek 190. člena OZ). Za plačilo 6.453,77 EUR pa je obstajal pravni temelj v pravnomočnem sklepu o izvršbi na temelju verodostojne listine (enako že npr. odločba opr. št. VSC Cpg 140/2007). Takšna je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, to dejstvo pa je bilo med strankama celo nesporno.

8. Sklep o izvršbi na temelju verodostojne listine sodišče sicer izda, četudi se predhodno ne vodi pravdni postopek. Ne glede na to pa postane pravnomočen (18. in 19. člen ZIZ) in tako postane pravni temelj za terjatev, ki jo potem sodišče izterja od dolžnika. Za odločitev v tem sporu zato ni pomembno, ali bi se tožeča stranka ob drugačnem postopanju v postopku izvršbe, v kateri je bila sicer dolžnik, lahko ubranila pred zahtevki tožeče stranke. Odločilno je le, ali sklep o izvršbi na temelju verodostojne listine obstaja in ali je pravnomočen. Ta predpostavka pa je podana, kot je že bilo obrazloženo.

9. Ker že zahtevek na povrnitev neupravičene obogatitve ni utemeljen, ni utemeljen niti od njega odvisni zahtevek na povrnitev zakonskih zamudnih obresti (193. člen OZ).

10. Zaradi spremembe prvostopenjske odločbe je bilo potrebno še enkrat odločiti o stroških prvostopenjskega postopka (2. odstavek 165. člena ZPP). Te bo morala nositi tožeča stranka sama, saj v postopku ni uspela (1. odstavek 154. člena ZPP). Tožena stranka v tem postopku ni zahtevala povrnitve stroškov.

11. Ker pa je tožena stranka uspela v pritožbenem postopku, ji bo morala tožeča stranka povrniti njene stroške pritožbenega postopka. Ti so znašali: 315,00 EUR za sodno takso, 500 OT za sestavo pritožbe in DDV od nagrade za sestavo pritožbe. Skupaj ji bo morala tožeča stranka povrniti 549,99 EUR. Ta znesek bo morala tožeča stranka povrniti v 15 dneh od vročitve te odločbe. Če bo s plačilom zamudila, bo morala plačati še zakonske zamudne obresti (1. odstavek 299. in 1. odstavek 378. člena OZ). Teči bodo začele z zamudo, torej s šestnajstim dnevom od vročitve te odločbe.

12. Tožeči stranki pa ne bo treba povrniti stroškov, ki jih je tožena stranka zahtevala na temelju tar. št. 39 (1), (2) in (4) OT. Nagrada za ta opravila je namreč vključena v nagrado za sestavitev pritožbe.