Jedro

Pravno podlago za izvršbo za izterjavo nedenarne terjatve na izročitev strojev predstavlja tretji odstavek 175. člena SPZ, ki zastavnemu upniku v primeru, da mu zastavitelj ne izroči zastavljene premičnine v neposredno posest, prepušča izbiro, da predlaga izvršbo za izročitev stvari ali izvršbo s prodajo zastavljene premičnine.

Opustitev obvestilne dolžnosti po drugem odstavku 167. člena SPZ je lahko le podlaga za morebitno odškodninsko odgovornost zastavnega upnika, ne pa razlog za (delno) prenehanje obveznosti dolžnikov.

Izrek

Pritožbi zoper sklep z dne 21. 04. 2010 se delno ugodi in se sklep razveljavi v 2. točki izreka (zavrnitev predloga za odlog izvršbe) in se v tem delu zadeva vrne v nov postopek.

V preostalem delu se pritožba zoper sklep z dne 21. 04. 2010 zavrne in se sklep v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu (del 1. točke izreka, v katerem je bil ugovor dolžnika v preostalem delu zavrnjen in 3. točka izreka) potrdi.

Pritožba zoper sklep z dne 23. 06. 2010 se zavrže. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom z dne 21. 06. 2010 je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika delno ugodilo tako, da je zoper dolžnika dovolilo izvršbo z izročitvijo že zarubljenih stvari v lasti zastavnega dolžnika C d.o.o. upniku v neposredno posest in sicer gradbeni stroj Case Whelloader, tip 321 D, serijska številka HEC 591377, leto izdelave 2005, gradbeni stroj Schmid Roadsweeper, tip SWYNGO 250, serijska številka 1700909, leto izdelave 2003 in gradbeni stroj DSB Stonecrusher, tip IC 35, serijska številka 020010350500XCK0312, leto izdelave 2006, v preostalem delu dolžnikov ugovor kot neutemeljen zavrnilo (I. točka izreka), zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe (II. točka izreka) in dolžniku naložilo, da upniku v osmih dneh povrne stroške ugovornega postopka v višini 1.056,59 EUR z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dneva po preteku paricijskega roka do plačila (III. točka izreka).

Z izpodbijanim sklepom z dne 23. 06. 2010 je sodišče prve stopnje izvršbo delno ustavilo za dne 15. 02. 2010 plačanih 13.975,00 EUR in 15. 02. 2010 plačanih 139.750,00 EUR, skupaj 153.725,00 EUR.

Proti navedenima sklepoma se je iz vseh dovoljenih pritožbenih razlogov pravočasno pritožil dolžnik in navedel, da je sklep z dne 21. 06. 2010 v zavrnilnem delu napačen in zmoten. V njem sodišče ugotavlja, da ne more enostransko utesniti terjatev za znesek tržne cene strojev, ki se že nahajajo v posesti upnika, brez soglasja upnika in se pri tem sklicuje na določbo 167. člena SPZ, ki določa izvensodno prodajo zastavljene stvari. Zaključek je napačen, saj je prišlo do izročitve navedenih strojev upniku in je terjatev upnika delno prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. V skladu z 8. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ to predstavlja ugovorni razlog. Navedeno se nanaša ne le na izročitev strojev, ki so bili upniku že izročeni, temveč predvsem na poplačilo dolga, ki ga upnik uveljavlja v tem postopku. Za skupni znesek tržne vrednosti treh zgoraj omenjenih strojev, to je v višini 373.150,00 EUR, ki jo je dolžnik tudi izkazal, je bil ugovor dolžnika o poravnani obveznosti do navedene višine v celoti utemeljen in se šteje, da je upnik v tem izvršilnem postopku že poplačan do višine tržne vrednosti strojev. Dolžnik je v ugovoru tudi navedel, da je upnik stroje odpeljal že 23. 11. 2009 in jih tudi že prodal, vendar pa o prodaji ni obvestil dolžnika, čeprav bi to v skladu s 167. členom SPZ moral. Dolžnik je predložil dokazila o dejansko tržni vrednosti strojev, takim navedbam in dokazilom bi sodišče moralo slediti, ker upnik za nasprotne navedbe ni ponudil nikakršnega dokaza. Navedbe upnika v odgovoru na ugovor so bile pavšalne in nedokazane, dolžnikove navedbe glede prodaje in tržne vrednosti bi tako sodišče moralo šteti za resnične. Napačni so tudi zaključki sodišča, da razlogi iz 79. člena ZIZ niso podani in je zato sodišče predlog dolžnika za odlog izvršbe zavrnilo. Sklicevanje na 79. člen ZIZ je nepravilno, saj pogoje in razloge za odlog izvršbe na predlog dolžnika določa 71. člen ZIZ. Sodišče je razloge za odlog izvršbe presojalo le v okviru izročitve strojev, ne pa tudi v okviru drugih izvršilnih sredstev, na katere je naslovno sodišče prav tako dovolilo predmetno izvršbo, zato je izpodbijani sklep v tem delu tudi brez razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče tudi nepravilno zaključuje, da iz predloga ne izhaja, kakšna bo nenadomestljiva škoda oziroma težko nadomestljiva škoda, ko pa je dolžnik jasno navajal, da bi s takojšno izvršbo predvsem na bančne račune in plačo ter premičnine dolžnika dolžnik in celotna družina J. utrpeli nenadomestljivo škodo, saj ne morejo razpolagati z nikakršnimi denarnimi sredstvi in je ogroženo preživljanje in eksistenca tretjega dolžnika in njegove družine. V celoti so že blokirani dolžnikovi računi, kar pomeni, da prvi dolžnik C d.o.o. ne more poslovati, prav tako pa izplačati plač zaposlenim, pri čemer je v omenjeni družbi zaposlen tudi sam tretji dolžnik. Drugi dolžnik ima blokirane vse transakcijske račune, pri le tem pa je v rednem delovnem razmerju zaposlena zakonska partnerka tretjega dolžnika I. J., v celoti so blokirani tudi računi tretjega dolžnika kot fizične osebe.

Posledično in podrejeno dolžnik izpodbija tudi sklep o delni ustavitvi izvršbe, ki je napačen in nezakonit in se ga tudi ne da preizkusiti. Upnik ni izkazal prodaje strojev na način določen v 167. členu SPZ, temveč je citirano izvršbo pavšalno utesnil in tudi ni navedel, na kakšen način je zastavljene stvari sploh prodal. Ker gre v konkretnem primeru za specifičen način poplačila obveznosti (prodaja zastavljene stvari) bi moral upnik dokazati, da je pri tem postopku ravnal v skladu z zakonom. Zneski, za katere je upnik izvršbo umaknil so glede na gornje navedbe nepravilni in očitno prenizki, saj je bil upnik v tem izvršilnem postopku nedvomno poplačan že v višini 373.150,00 EUR.

Upnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba je delno utemeljena.

Predmetni izvršilni postopek teče na podlagi notarskega zapisa, s katerim je bila ustanovljena neposestna zastavna pravica (prvi odstavek 171. člena SPZ) na več gradbenih strojih. Upnik je 03. 11. 2009 vložil predlog za izvršbo zoper tri dolžnike in sicer C d.o.o., P. J. s.p. in J. J. osebno.

Upnik je zoper prvega dolžnika kot zastavitelja predlagal izvršbo za izterjavo nedenarne terjatve in sicer z izročitvijo stvari, zoper vse tri dolžnike pa tudi izvršbo zaradi izterjave denarne terjatve in sicer z rubežem plače tretjega dolžnika, z rubežem sredstev vseh treh dolžnikov na računih pri OPP in s prodajo premičnih stvari vseh dolžnikov. Sodišče prve stopnje je predlagano izvršbo v celoti dovolilo, pravno podlago za izvršbo za izterjavo nedenarne terjatve na izročitev strojev pa predstavlja tretji odstavek 175. člena SPZ, ki zastavnemu upniku v primeru, da mu zastavitelj ne izroči zastavljene premičnine v neposredno posest, prepušča izbiro, da predlaga izvršbo za izročitev stvari ali izvršbo s prodajo zastavljene premičnine.

Bistvene dolžnikove ugovorne trditve so bile naslednje: dogovor, sklenjen v obliki notarskega zapisa, so stranke vezale na kasnejši podpis sporazuma o poslovnem sodelovanju, ker pa do tega ni prišlo, so pogodbe iz notarskega zapisa nične trije stroji so bili že izročeni upniku v neposredno posest upnik dolžnikov ni obvestil o kakršnikoli prodaji teh strojev, zato se mora šteti, da je upnik poplačan do višine tržne vrednosti strojev v znesku 373.150,00 EUR (dolžnik je upnik iz tega naslova v enaki višini tudi izstavil račune, ki jih uveljavlja v pobot) v pobot dolžnik uveljavlja tudi terjatve po treh računih in iz uporabnine za dolžnikovo zemljišče „vsaj v višini 54.000,00 EUR“ eden od strojev je v lasti H. d.o.o., kar je bilo upniku ob sklenitvi notarskega zapisa znano.

Ker se je v postopku izkazalo za nesporno, da so trije stroji že v posesti upnika, je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika v tem delu (smiselno) ugodilo, v preostalem delu pa ugovor zavrnilo. Sodišče prve stopnje je prepričljivo in argumentirano zavrnilo ugovorne razloge glede ničnosti notarskega zapisa, pobotnega ugovora in lastništva enega od zastavljenih strojev, dejanskih ugotovitev pritožnik niti ne izpodbija, odločitev o zavrnitvi naštetih ugovorov pa je po mnenju pritožbenega sodišča tudi materialnopravno pravilna.

Konkretizirani so torej le pritožbeni razlogi, ki se nanašajo na vprašanje višine zneska, do katerega naj bi bil dolžnik zaradi prodaje treh strojev poplačan. Dolžnik se je že v ugovoru skliceval na določbo 167. člena SPZ, ki v drugem odstavku določa, da lahko zastavni upnik proda zastavljeno premičnino na javni dražbi ali po morebitni borzni ali tržni ceni. Prodaja se lahko opravi po osmih dneh od dneva, ko je opozoril dolžnika zavarovane terjatve, pa tudi zastavitelja, če ta ni ista oseba, da bo tako ravnal. Zastavni upnik mora obema pravočasno sporočiti dan in kraj prodaje. Zastavni upnik iz izkupička prodaje poplača svojo celotno terjatev skupaj z obrestmi in stroški, morebitni presežek pa mora izročiti zastavitelju. Pritožnik trdi, da je že v ugovoru navedel, da je tri stroje upnik že odpeljal in jih tudi prodal, da pa o prodaji dolžnika ni obvestil na predpisan način. Ta trditev pa ni točna, saj iz ugovora dolžnika izhaja (stran 4 ugovora na red. št. 20), da ni trdil, da bi bili stroji že prodani, ampak le, da bi se moralo šteti, da je upnik poplačan do višine tržne vrednosti tistih treh gradbenih strojev, ki so že v upnikovi neposredni posesti in to (le) zato, ker „v konkretnem primeru upnik ni obvestil dolžnika o kakršnikoli prodaji“. Opustitev obvestilne dolžnosti pa je lahko le podlaga za morebitno odškodninsko odgovornost zastavnega upnika (Stvarnopravni zakonik s komentarjem, Ljubljana, GV Založba 2004, stran 730), ne pa razlog za (delno) prenehanje obveznosti dolžnikov. Neutemeljena je zato pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje že samo dejstvo izročitve strojev upoštevati kot ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ in sklep o izvršbi v tem delu (za znesek zatrjevane tržne vrednosti že izročenih strojev) razveljaviti. Iz istega razloga tudi ni pravno pomembno, ali je upnik v odgovoru na ugovor prerekal navedbe dolžnika o tržni vrednosti strojev oziroma da ni predložil dokazov o dejanski prodaji strojev. Odločitev o zavrnitvi ugovora v preostalem delu je torej pravilna in zakonita.

V nadaljevanju postopka je upnik dne 22. 06. 2010 utesnil izvršbo, v vlogi pa navedel, da je bila terjatev delno poravnana in sicer s prodajo dveh izmed šestih strojev in da je bil upnik poplačan za zneska 13.975,00 EUR in 139,750,00 EUR, oboje plačano dne 15. 02. 2010. Na podlagi upnikovega delnega umika je sodišče prve stopnje z drugim izpodbijanim sklepom z dne 23. 06. 2010 izvršbo za umaknjene zneske delno ustavilo na podlagi 43. člena ZIZ.

Zoper ta sklep se iz istih razlogov kot zoper sklep o zavrnitvi ugovora pritožuje dolžnik. Ne glede na dejstvo, da gre v konkretnem primeru res za specifičen način poplačila obveznosti, kot to zatrjuje pritožnik, pa narava sklepa oziroma odločitve, to da je izvršba ustavljena za 153.725,00 EUR pomeni, da je odločitev dolžniku v korist in da ugodnejše odločitve v tej fazi postopka ne more doseči. Ker je pravni interes ena od predpostavk za dovoljenost pritožbe, je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zoper sklep o delni ustavitvi izvršbe zavrglo na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Utemeljena pa pritožba glede zavrnitve predloga za odlog izvršbe. Strinjati se je s pritožnikom, da je sodišče prve stopnje obstoj pogojev za odlog izvršbe zmotno presojalo po 79. členu ZIZ in ne po 71. členu ZIZ in da je razloge za odlog izvršbe obravnavalo le v povezavi s predlagano izvršbo za izročitev strojev. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje zaključek o neutemeljenosti dolžnikovega predloga za odlog oprlo na ugotovitev, da dolžnik ni navedel, kakšna bo nenadomestljiva škoda oziroma težko nadomestljiva škoda, ki bo nastala dolžniku, kot posledica izročitve že zarubljene stvari v posest upnika. Sodišče prve stopnje je prezrlo, da je izvršba zoper prvega dolžnika predlagana tudi z rubežem sredstev na TRR pri OPP in z rubežem premičnih ter zoper ostala dva dolžnika z različnimi izvršilnimi sredstvi (tudi rubežem sredstev na računih pri OPP) in da dolžnik utemeljuje razloge za odlog izvršbe oz. nastanek škode med drugim tudi z blokado računov vseh dolžnikov. Zaradi navedenega sodišče ni izčrpalo trditvene podlage in je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Višje sodišče je zato pritožbi dolžnika v tem delu ugodilo in odločitev o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in zadevo v tem obsegu vrnilo v nov postopek, v preostalem delu pa pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep z dne 21. 6. 2010 v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.