Jedro

ZPP sodišče zgolj pooblašča, da več pravd (oziroma postopkov) lahko združi v skupno obravnavanje, ne določa pa da to mora storiti.

Iz določbe četrtega odstavka 607. člena v zvezi z drugim odstavkom 388. člena ZGD-1 jasno izhaja, da je nasprotni udeleženec oziroma nasprotna udeleženka, torej oseba, proti kateri je predlog vložen (prvi odstavek 19. člena ZNP), v postopku sodne določitve primerne denarne odpravnine glavni delničar, torej tisti, ki mora odpravnino plačati.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana III. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da je predlagateljica dolžna v roku 15 dni povrniti nasprotni udeleženki stroške postopka v znesku 571,18 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III. Predlagateljica mora v roku 15 dni povrniti nasprotni udeleženki njene stroške pritožbenega postopka v znesku 373,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se postopek, ki je bil prekinjen s sklepom z dne 1. 4. 2019, nadaljuje z dnem 10. 5. 2019 (I. točka izreka izpodbijanega sklepa), da se predlog za sodni preizkus denarne odpravnine zavrne (II. točka izreka izpodbijanega sklepa) in predlagateljici naložilo, da mora nasprotni udeleženki povrniti 2.273,52 EUR stroškov postopka (III. točka izreka izpodbijanega sklepa). Svojo odločitev je oprlo na na stališče, da je nasprotni udeleženec lahko samo prevzemna, ne pa ciljna družba, kot je to v tem primeru, saj se sodna odločba na slednjo sploh ne nanaša oz. se ne more nanašati, prav tako pa tudi ne more biti prizadet njen interes.

2. Zoper sklep se zaradi bistvenih kršitev določb postopka pritožuje predlagateljica in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Iz pritožbenih navedb izhaja, da se smiselno pritožuje zoper zavrnilni (II. točka izreka izpodbijanega sklepa) in stroškovni (III. točka izreka izpodbijanega sklepa) del odločitve.

3. Pritožba je delno utemeljena v delu, ki se nanaša na stroške postopka, v preostalem delu pa je neutemeljena.

4. V konkretnem primeru gre za postopek sodne določitve primerne denarne odpravnine po drugem odstavku 388. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Za odločanje o tem predlogu se smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka in 1. točke tretjega odstavka 605. člena ter 606. do 615. člen ZGD-1. Po prvem odstavku 607. člena v zvezi z drugim odstavkom 388. člena ZGD-1, če v ZGD-1 ni drugače določeno, uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek. Ker se je v konkretnem primeru postopek začel 21. 1. 2019, torej pred 15. 4. 2019, ko je začel veljati Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list. RS št. 16/2019; v nadaljevanju ZNP-1), je po določbi prvega odstavka 216. člena ZNP-1 treba uporabiti Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/1986 s spremembami; v nadaljevanju ZNP). Če ni v ZNP ali drugem zakonu drugače določeno, pa se po določbi 37. člena ZNP smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

5. Sodišče na predlog stranke za združitev ni vezano.1 Odločitev sodišča, ali bo odredilo združitev postopkov, je stvar formalno procesnega vodstva, ki je v rokah sodišča. Prvi odstavek 300. člena ZPP določa, da se lahko v primeru, ko teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik različnih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. Iz takšnega besedila izhaja, da ZPP sodišče zgolj pooblašča, da več pravd (oz. postopkov) lahko združi v skupno obravnavanje, ne določa pa da to mora storiti. Ker zakon takšne dolžnosti ne pozna, prvostopenjsko sodišče s tem, ko postopkov ni združilo, že iz tega razloga, ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, še manj pa takšne, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa (prvi odstavek 339. člena ZPP).2 Ostale pritožbene navedbe v zvezi s tem so torej nerelevantne.

6. Iz določbe četrtega odstavka 607. člena v zvezi z drugim odstavkom 388. člena ZGD-1 jasno izhaja, da je nasprotni udeleženec oz. nasprotna udeleženka, torej oseba, proti kateri je predlog vložen (prvi odstavek 19. člena ZNP), v postopku sodne določitve primerne denarne odpravnine glavni delničar, torej tisti, ki mora odpravnino plačati. V tem postopku se namreč ureja razmerje med glavnim delničarjem in iztisnjenimi delničarji in še to je omejeno le na to, kolikšno odpravnino mora glavni delničar plačati iztisnjenim delničarjem. Ne ureja pa se razmerja med iztisnjenimi delničarji in družbo. Družba ni niti udeležena v razmerju med glavnim delničarjem in iztisnjenimi delničarji, niti se sklep o določitvi odpravnine nanjo ne nanaša, niti z ureditvijo tega razmerja ne more biti prizadet njen pravni interes. Družba po mnenju pritožbenega sodišča namreč nima pravnega interesa vplivati na to, kakšno odpravnino bo eden od njenih delničarjev oz. sedaj njen edini delničar, izplačal njenim dosedanjim delničarjem. Ugodna ali neugodna odločba glede tega ne vpliva na njeno razmerje s katerimkoli od njih. Predlog zoper družbo, naj ta izplača odpravnino, ne more biti utemeljen, saj iz zgoraj navedenih razlogov ne obstaja njena obveznost plačati denarno odpravnino. V pojasnilo pritožnici pa pritožbeno sodišče še dodaja, da zato, ker kljub združitvi postopki ohranijo samostojnost.3 Sama združitev postopkov, ki je procesnopravni institut, ne more pripeljati do materialnopravne utemeljenosti predloga v razmerju do nasprotne udeleženke, ki ni glavni delničar, pač pa družba.

7. Prvostopenjsko sodišče v zvezi s predlogom predlagateljice sicer ni formalno odločilo z izdajo posebnega procesnega sklepa. Vendar pa je po mnenju pritožbenega sodišča postopanje prvostopenjskega sodišča, ki je postopek nadaljevalo, ne da bi združilo postopke, potrebno razumeti kot smiselno zavrnitev njenega predloga. Iz konteksta celotne obrazložitve izpodbijanega sklepa tudi izhaja, da je sodišče prve stopnje (iz razloga, ker predlog ni bil vložen proti pravi osebi) ugotovilo, da je zadeva zrela za odločitev, zaradi česar je tudi nadaljevalo postopek. To, da sodišče prve stopnje svoje odločitve o ne-združitvi postopkov ni posebej obrazložilo, pa glede na zgoraj navedeno, ni vplivalo na pravilnost in zakonitost njegove odločitve.

8. Utemeljeno pa se predlagateljica pritožuje zoper odločitev o stroških. Ker je predlagateljica kljub temu, da iz zakonskih določb jasno izhaja, kdo je nasprotni udeleženec v postopku sodne določitve primerne denarne odpravnine, predlog vložila zoper družbo, je po petem odstavku 35. člena ZNP dolžna nasprotni udeleženki povrniti stroške postopka. Pri tem pa drži pritožbeni očitek predlagateljice, da so bili ti stroški odmerjeni previsoko. Odvetniška tarifa (v nadaljevanju OT) v tar. št. 26 za nepravdne postopke po ZGD-1 določa osnovo za nagrade v razponu od 300 do 2.000 točk in napotuje na uporabo meril iz 3. člena OT. Nagrado v višini 2.000 točk je torej treba priznati, kadar gre za vlogo, ki jo je po kriterijih iz 3. člena OT treba šteti za zahtevno, za vloge, ki te kriterije izpolnjujejo v manjši meri, pa je treba priznati nagrado v ustrezno manjši višini.

9. V odgovoru na predlog predlagateljice je nasprotna udeleženka s sklicevanjem na zakonske določbe ugovarjala, da je predlog preuranjen in predlagala prekinitev postopka zaradi izpodbojnih tožb zoper skupščinske sklepe o izključitvi manjšinskih delničarjev, nato pa je utemeljevala neustreznost in nepoštenost prevzemne ponudbe. V vlogi z dne 5. 4. 2019 pa je nasprotna udeleženka predlagala zavrnitev predloga, pri čemer se je sklicevala na zakonsko določbo. Za takšni vlogi po presoji pritožbenega sodišča ni bilo potrebno znanje s področja drugih strok, znanje tujih pravnih virov in uporaba tujega jezika, medtem ko je pooblaščenka nasprotne udeleženke zastopala samo eno osebo. Glede na običajno vsebino postopkov sodnega preizkusa denarne odpravnine, se ti dve vlogi po mnenju pritožbenega sodišča približujeta spodnji meji glede zahtevnosti. Prav tako ni razvidno, da bi bil za njuno sestavo potreben daljši čas ali da bi bili povezani z večjo odgovornostjo kot običajno. Pritožbeno sodišče upoštevajoč zgoraj navedeno meni, da je v okoliščinah konkretnega primera glede na vrednost spornega predmeta za obe vlogi ustrezna osnova za odmero nagrade 500 točk. 10. Ob upoštevanju priglašene vrednosti točke (0,459 EUR) je pritožbeno sodišče nasprotni udeleženki tako priznalo 500 točk oz. 229,50 EUR za odgovor na predlog (1. točka tar. št. 26 OT), 500 točk oz. 229,50 EUR za vlogo z dne 5. 4. 2019 (2. točka tar. št. 26 OT), materialne stroške v višini 2% od nagrade v znesku 9,18 EUR (tretji odstavek 11. člena OT) ter 22% DDV, kar vse skupaj znaša 571,18 EUR.

11. Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP uradoma upoštevnih kršitev ni ugotovilo.

12. Pritožba je bila torej delno utemeljena, zato je pritožbeno sodišče na podlagi pete alineje 358. člena v zvezi s 366. členom ZPP izpodbijano III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje ustrezno spremenilo (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem delu pa pritožbo predlagateljice zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

13. Predlagateljica je uspela zgolj z delom svoje pritožbe, ki se nanaša na stroške postopka, medtem ko z delom pritožbe, ki se nanaša na odločitev o glavni stvari ni uspela. Ker je njen pritožbeni uspeh relativno majhen, mora po petem odstavku 35. člena ZNP nasprotni udeleženki povrniti tudi stroške pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče tudi za odgovor nasprotne udeleženke na pritožbo, v katerem je ta ponovila svoje stališče o zgrešeni pasivni legitimaciji in kratko utemeljila svoje naziranje glede neutemeljenosti pritožbenega očitka glede ne-združitve postopkov in glede pravilnosti odmere stroškov, upoštevajoč kriterije iz 3. člena OT meni, da je v okoliščinah konkretnega primera glede na vrednost spornega predmeta (ob vrednosti točke 0,60 EUR) primerna osnova za odmero nagrade 400 točk. Tudi za to vlogo namreč velja smiselno enako, kot je navedeno za vlogi nasprotne udeleženke v postopku pred sodiščem prve stopnje. Ob upoštevanju vrednosti točke (0,60 EUR) je pritožbeno sodišče nasprotni udeleženki tako priznalo 500 točk oz. 300,00 EUR za odgovor na pritožbo (prva alineja 4. točke tar. št. 26 OT), materialne stroške v višini 2% od nagrade v znesku 6,00 EUR (tretji odstavek 11. člena OT) ter 22% DDV, kar vse skupaj znaša 373,32 EUR.

1 Prim. Betetto N. v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 638. 2 Prim. tudi Sodba in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. II Ips 73/2018 z dne 5. 7. 2018, Sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. VIII Ips 237/2017 z dne 10. 4. 2018, opr. št. III Ips 44/2002 z dne 5. 7. 2002 in opr. št. II Ips 333/1998 z dne 25. 2. 1999. 3 Prim. Betetto N. v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 638.