Jedro

Tožnik je dolžan ravnati po določbi 8. odstavka 20. člena Odloka, ki določa, da je zavezanec dolžan plačati komunalni prispevek v roku 30. dni po pravnomočnosti odločbe, s katero mu je odmerjen komunalni prispevek, kar pomeni, da se je tožnik dolžan ravnati po navedeni predpisni določbi Odloka, ne glede na določen rok v izreku odločbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

S prvostopno odločbo Občine Zreče 35101-0030/2009-1 z dne 14. 5. 2009 je pod točko 1 odločeno, da se A.A. (tožniku v tem sporu) kot lastniku objekta na parcelni številki ... k.o. ..., po uradni dolžnosti odmeri komunalni prispevek v višini 5.622,76 EUR kot plačilo dela stroškov gradnje kanalizacije. Pod točko 2. je določeno, na kateri račun Občine Zreče se komunalni prispevek – Nune, poravna v roku 30. dni po dokončnosti te odločbe. V obrazložitvi upravni organ navaja, da je občina sprejela Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč s kanalizacijsko infrastrukturo za počitniško naselje Nune v občini Zreče (Uradni list RS, številka 95/2008, dalje Odlok). V 3. členu določa zavezance za plačilo komunalnega prispevka, ki so lastniki, ki imajo svoje objekte v obračunskem območju gradnje kanalizacijskega območja in jim je v skladu s programom opremljanja zagotovljena možnost priključevanja na to vrsto komunalne infrastrukture. V skladu s sedmim odstavkom 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, številka 33/2007) odmeri občinska uprava občine komunalni prispevek na obračunskem območju, za katerega je sprejet program opremljanja po uradni dolžnosti. Tožnik ima na parcelni številki ... k.o. ... objekt v izmeri 185 m², velikost parcele znaša 598 m². Nadalje navaja, da je bil komunalni prispevek odmerjen v skladu z merili iz 16. in 17. člena Odloka in znaša 6.213,81 EUR po izračunu, ki ga v nadaljevanju obrazložitve skupaj z specifikacijami oziroma navedbami posameznih oznak podrobno razlaga. Plačani znesek se na podlagi 23. člena Odloka revalorizira od dneva plačila do datuma indeksacije obračunskih stroškov skladno z določili 6. člena Odloka, pri čemer navaja, da se za revalorizacijo uporablja indeks cen, ki ga objavlja združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. Na podlagi pristopne izjave z dne 31. 5. 2001 je zavezanec dne 1. 6. 2001 poravnal znesek v višini 100.000 SIT kot sofinanciranje čistilne naprave (dalje ČN Nune). Indeks od dneva plačila do datuma indeksacije je 141,64 in iz tega izhaja indeksiran znesek, ki znaša 141.640 SIT oziroma 591,05 EUR. Tožnik je dolžan poravnati še neplačan del komunalnega prispevka, ki znaša razliko med odmerjenim komunalnim prispevkom pod točko 1 v višini 6.213,81 EUR in že plačanim zneskom kot sofinanciranje ČN Nune v višini 591,05 EUR.

Tožena stranka je s pritožbeno odločbo pod točko 1 izreka odločila, da je pritožba utemeljena in se odločba prvostopnega upravnega organa odpravi, ter se A.A. (tožniku) kot lastniku objekta do celote, na novo odmeri komunalni prispevek v višini 3.394,31 EUR, kot plačilo dela stroškov gradnje kanalizacije, pod točko 3 je določen račun občine, na katerega se ta znesek poravna, pri čemer mora biti zadnji obrok poravnan do 30. 11. 2009. V obrazložitvi navaja isti pravni predpis (Odlok), kot ga že navaja prvostopni upravni organ in ugotavlja, da je v ugotovitvenem postopku na podlagi predložene projektne dokumentacije ugotovljeno, da je prvostopni organ napačno izračunal neto tlorisno površino objekta na parcelni številki ... k.o. ... Zaradi tega je na novo odmerjena višina komunalnega prispevka, prav tako v skladu z merili iz 16. in 17. člena Odloka ter do podrobnosti navaja izračun tega prispevka, pri čemer ugotavlja, da je seštevek vseh tlorisnih površin objekta 83,84 m². Tako je tožnik dolžan poravnati še neplačan del komunalnega prispevka, ki je razlika med odmerjenim komunalnim prispevkom v višini 3.985,36 EUR in že plačanim zneskom kot sofinanciranje Nun, v višini 591,05 EUR in znaša 3.495,31 EUR.

Tožnik vlaga tožbo zaradi napačne uporabe materialnih predpisov in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da je 2. točka izreka o novi odmeri komunalnega prispevka v višini 3.394,31 EUR v nasprotju z obrazložitvijo izpodbijane odločbe v delu, ki določa, da je sedaj tožnik dolžan poravnati še neplačan del komunalnega prispevka, ki je razlika med odmerjenim komunalnim prispevkom v višini 3.985,36 EUR in že plačanim zneskom kot sofinanciranje ČN Nune v višini 591,05 EUR in znaša 3.394,31 EUR. Ker sta izrek in obrazložitev izpodbijane odločbe v nasprotju, se odločba ne da preizkusiti, s čimer je podana tudi bistvena kršitev pravil postopka. Sam izrek v 2. točki odločbe pa je nezakonit, ker odmerjeni komunalni prispevek dejansko znaša 3.985,36 EUR, plačilna obveznost tožnika pa znaša preostanek neplačanega dela KP v višini 3.394,31 EUR, glede na dejstvo, da je tožnik dne 1. 6. 2001 poravnal znesek v višini 100.000 SIT, ki upoštevaje indeksacijo in preračun tega zneska znaša 591,05 EUR. Po 3 točki izreka, ki je prav tako v nasprotju z razlogi iz obrazložitve, mora tožnik plačati komunalni prispevek v obrokih, pri čemer mora biti zadnji obrok poravnan do 30. 11. 2009. Tako postavljen plačilni zahtevek tožene stranke, glede na dejstvo, da toženka doslej v izgradnjo čistilne naprave sama ni vložila nobenih finančnih sredstev, niti v času izdaje odločbe ni sprejela v svojih aktih obveznega programa in virov opremljanja za komunalno opremo čistilne naprave Nune in glede na dejstvo, da se še ni uspela z lastnikom dogovoriti o odkupu zemljišča, kjer naj bi stala ČN, pomeni kršitev načela sorazmernosti, pri čemer je obračun plačila, glede na višino in število obrokov sam s seboj v nasprotju in tožnik tega zneska glede na svojo pridobitno oziroma plačilno sposobnost v tako postavljenem roku ni zmožen plačati. Če bi danes plačal prvi obrok, bi mu do poplačila celote ostala le še dva meseca časa in bi 3. obroki znašali vsak po cca 1.131 EUR, kar znatno presega mesečni prejemek tožnika. Že po analogiji z določbami Zakona o izvršilnem postopku, bi mesečni obrok lahko znašal kvečjemu do največ 200 EUR, glede na preživninske obveznosti, ki jih ima tožnik do svoje družine. Tako pa plačilni zahtevek, ki je v 3. točki izpodbijane odločbe sicer opredeljen kot obročno plačilo, dejansko pomeni obveznost takojšnjega plačila komunalnega prispevka v celotnem znesku, za kar pa tožena stranka niti v Odloku, niti v nobenem drugem pravnem aktu nima ustrezne zakonske podlage. S tem je nezakonito posegla v pravni položaj tožnika, ker izpodbijana odločba tudi v delu kot izhaja iz 3. točke njenega izreka, predstavlja nezakoniti akt in kot takšna grobo posega v pravice, obveznosti in pravne koristi tožnika. Tudi 4. točka pomeni sama po sebi nezakonitost, ker temelji na nepopolno ugotovljenih dejstvih. Ker je ob vložitvi pritožbe proti prvostopni upravni odločbi moral plačati upravno takso v višini 14,18 EUR, mu je ob dejstvu, da izpodbijana odločba ugotavlja, da v postopku niso nastali posebni stroški, nastala škoda. Glede na uspeh v pritožbenem postopku je upravičen do povračila stroškov plačane upravne takse. Predlaga, da se tožbi ugodi in da se mu povrnjeno stroški tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponovno navaja celoten postopek odmere komunalnega prispevka, zato ga sodišče, vsled ponavljanju ponovno ne navaja, glede navedbe tožnika, da sta si izrek in obrazložitev odločbe v nasprotju, pa tožena stranka poudarja, da tožeča stranka le navaja, da je izrek odločbe v nasprotju z obrazložitvijo, ne navaja pa, v čem se kaže to nasprotje oziroma nezakonitost. V obrazložitvi je tožena stranka navedla merila in formulo, po kateri se v skladu z Odlokom odmeri komunalni prispevek ter pojasnila, da je tožeča stranka že plačala določen znesek, ki ga je odštela od skupne višine odmerjenega komunalnega prispevka. Nadalje poudarja, da je tožnik že dalj časa vedel za odmero komunalnega prispevka za počitniško naselje Nune, hkrati pa se je z rokom plačila lahko seznanil v vakacijskem roku ob objavi Odloka (osmi odstavek 20. člena Odloka). Na podlagi prošnje je tožena stranka tožniku v odločbi dovolila obročno odplačevanje predvsem iz socialnega razloga, pri čemer lahko višino obrokov ter roke plačila posameznih obrokov tožnik določi sam, vendar mora biti celoten znesek poravnan do 30. 11. 2009. S tem pa niso bile kršene določbe Odloka. Predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

K točki 1 izreka: Tožba ni utemeljena.

Pravna podlaga za odločanje v obravnavanem primeru je Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč s kanalizacijsko infrastrukturo za počitniško naselje Nune v Občini Zreče (Odlok), ki je bil izdan na podlagi 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju in na podlagi katerega je po izvedenem ugotovitvenem postopku, na podlagi pritožbe proti prvostopni odločbi, s katero je bil odmerjen komunalni prispevek v višini 5.622,76 EUR in tožnikovi predloženi projektni dokumentaciji, tožniku na novo odmerjen komunalni prispevek v višini 3.394,31 EUR. Ne glede na to, da tožena stranka sicer v točki 2 izreka odločbe navaja, da se na novo odmeri komunalni prispevek v navedeni višini, v obrazložitvi odločbe pa razlaga, da je tožnik dolžan poravnati še neplačan del komunalnega prispevka, ki je razlika med odmerjenim komunalnim prispevkom v višini 3.985,36 EUR in že plačanim zneskom kot sofinanciranje ČN Nune v višini 591,05 EUR in tako znaša 3.394,31 EUR, kar je celotni izračunani in odmerjeni znesek komunalnega prispevka, pa je vendarle kljub takšni razlogi mogoče ugotoviti, da je navedena obrazložitev v skladu z določbo 23. člena Odloka, ki v tretjem odstavku določa, da se plačani revalorizirani znesek odšteje od izračunanega komunalnega prispevka, in da komunalni prispevek, ki se odmeri zavezancem, predstavlja pozitivno izračunano razliko. Med strankama postopka ni sporno, da je tožnik že poravnal znesek 591,05 EUR in je tako dolžan še 3.394,31 EUR kot razliko do višine celotnega odmerjenega komunalnega prispevka.

Glede na to, da tožnik ni izpodbijal samega izračuna višine prispevka, se sodišče v presojo tega izračuna ni spuščalo in zavrača kot neutemeljen tudi pavšalni tožbeni ugovor, da je izračun previsok, glede na to, da toženka doslej v izgradnjo čistilne naprave sama še ni vložila nobenih finančnih sredstev, niti v času izdaje odločbe ni sprejela v svojih aktih obveznega programa in virov opremljanja za komunalno opremo čistilne naprave Nune (ta je bil spisovno izkazano izdelan junija 2008) in glede na dejstvo, da se ni uspela z lastnikom dogovoriti niti o odkupu zemljišča, kjer naj bi stala ČN Nune. Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da je zadnji rok plačila do 30. 11. 2009 prekratek (3. točka izreka), glede na to, da osmi odstavek 20. člena Odloka določa, da je zavezanec dolžan plačati komunalni prispevek v roku 30. dni po pravnomočnosti odločbe, s katero mu je odmerjen komunalni prispevek, kar pomeni, da se je tožnik dolžan ravnati po navedeni predpisni določbi Odloka, ne glede na določen rok v izreku odločbe.

116. člen Zakona o splošnem upravnem postopku določa, da mora povrnitev stroškov stranka zahtevati do izdaje odločbe, sicer izgubi pravico do povrnitve stroškov. Glede na to, da tožnik spisovno izkazano povrnitve stroškov upravne takse za pritožbo proti prvostopni odločbi ni zahteval do izdaje odločbe, tudi ni pravne podlage za drugačno odločitev, kot jo je izrekla tožena stranka v točki 4. izreka pritožbene odločbe in je tožbeni ugovor o nepravilni odločitvi tožene stranke, da v postopku niso nastali potrebni stroški, neutemeljen.

Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, številka 105/06, dalje ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in je izpodbijana odločba na zakonu utemeljena.

K točki 2 izreka: Ker je bila tožba zavrnjena, sodišče ni ugodilo zahtevi za povrnitev stroškov postopka, ker po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, v tem primeru vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.