Jedro

Smiselno je tako - da je pričakovanje tožnice v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari - zaključeval organ za BPP ob ugotovitvi, da iz odločbe Javnega stanovanjskega sklada izhaja, da tožnica presega premoženjski pogoj za dodelitev neprofitnega stanovanja, določen v Razpisu, in da je tožnica v postopku imela možnost dokazovati drugačno vrednost njenega premoženja, pri tem pa v prošnji za BPP tudi ni navedla kršitev, ki bi jih s tožbo uveljavljala.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo odločil, da se prošnja tožnice za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev tožbe zoper odločbo Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju JSS) št. 35220-3264/3303/2019 (3106) z dne 16. 1. 2020, v zvezi z odločbo Župana Mestne občine Ljubljana št. 3523-1567/2020-2 z dne 12. 5. 2020, za zastopanje pred sodišči prve stopnje in druge stopnje ter kot oprostitev plačila stroškov postopka zavrne. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ za BPP prošnjo tožnice obravnaval kot prošnjo za odobritev izredne BPP, glede na to, da je tožnica prejemnica denarne socialne pomoči. V zvezi z zadevo, za katero je tožnica vložila prošnjo za odobritev BPP, je ugotovil, da je bila z odločbo zavrnjena tožničina vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja, iz razloga, ker je bilo ugotovljeno, da je lastnica oziroma solastnica drugega stanovanja oziroma drugega premoženja, katerega vrednost presega 40 % vrednosti primernega stanovanja, pri čemer Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik) med drugim določa, da lahko na razpisu sodeluje prosilec, če on ali kdo izmed ožjih članov njegovega gospodinjstva ni lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, katerega vrednost presega 40 % vrednosti primernega stanovanja, ali če prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja. Na podlagi dokazil o premoženjskem stanju tožnice pa je bilo z odločbo JSS ugotovljeno, da je tožnica solastnica več nepremičnin na območju katastrskih občin ..., ... in ..., katerih skupna vrednost znaša ... EUR, kar pa presega 40 % vrednosti primernega stanovanja ali drugega premoženja, saj ta v skladu z Razpisom za enočlansko gospodinjstvo znaša ... EUR. Glede na to je JSS tožničino vlogo zavrnil. Drugostopenjski organ je odločitvi in razlogom prvostopenjskega organa pritrdil. Ugotovil je namreč, da je prvostopenjski organ tožnico seznanil, da bo v skladu z Razpisom pri upoštevanju vrednosti nepremičnega premoženja upošteval vrednost po modelu množičnega vrednotenja nepremičnin, dostopnega na portalu GURS, ter da ji je dal tudi možnost, da v primeru, da se s tem vrednotenjem ne strinja, predloži uradno cenitev nepremičnin, in jo opozoril, da bo v primeru, če tako ne bo ravnala, njeno vlogo zavrnil. Tožnica pa je v odgovoru na poziv navedla zgolj, da njeno premoženje ne dosega limita, kar naj bi izhajalo iz uradnih podatkov, do katerih pa sama nima dostopa ter naj jih pridobi organ. Organ za BPP je tako ocenil, da je že na prvi pogled očitno, da tožnica ne izpolnjuje razpisnih, to je premoženjskih pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. Tožnica pa v prošnji za BPP tudi ni navedla kršitev pravil postopka ali drugih, ki bi kazale na nepravilno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Glede na to je organ za BPP ocenil, da je odločitev v zadevi dodelitve neprofitnega stanovanja tožnici pravilna ter da tožnica tako nima verjetnega izgleda za uspeh v upravnem sporu zoper dokončno odločitev v navedeni zadevi in da torej ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) za sestavo in vložitev tožbe.

Organ za BPP je zavrnil prošnjo tožnice tudi v delu, v katerem zaproša za odobritev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje. Tožnica v prošnji ni namreč podala navedb v smeri, da bi z njimi izkazovala potrebo po dodelitvi BPP za vlaganje vlog in zastopanje na narokih za glavno obravnavo pred sodišči. S tem, ko je organ za BPP ugotovil, da je glede na določbe 26. in 28. člena v povezavi z drugim odstavkom 11. člena ZBPP prošnja za BPP neutemeljena, jo je na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrnil kot neutemeljeno. Dodal pa je še, da bo tožnica, v kolikor bo v upravnem sporu pozvana k podaji vlog oziroma k udeležbi na naroku za glavno obravnavo, lahko podala nov predlog za BPP, o katerem bo organ za BPP ponovno odločal. V zvezi s prošnjo tožnice za oprostitev plačila sodnih stroškov organ navaja, da je za vložitev tožbe ter drugih vlog pri sodišču, razen če gre za zadeve, kjer je prosilec oproščen že po samem zakonu, stranka dolžna plačati odmerjeno višino sodne takse, razen če sodišče na njen predlog ugotovi, da njen materialni položaj plačila sodne takse ne omogoča. O oprostitvi plačila sodne takse pa odloča sodišče na predlog stranke, pri čemer mora biti predlog za oprostitev plačila sodne takse dan do vložitve vloge oziroma najkasneje do izteka roka za plačilo le te.

2. Tožnica v tožbi navaja, da ji je JSS odrekel pravico do neprofitnega stanovanja, ker da ima premoženje, zaradi katerega naj ne bi bila upravičena do neprofitnega stanovanja. Ta odločba pa temelji na ponarejenih potrdilih, kar dokazuje že to, da so nečitljiva. Organ za BPP pa je nekritično odločitvi JSS pritrdil. Center za socialno delo vsakič znova popiše njeno premoženje in ugotavlja vrednost, zato glede na odločbe o dodelitvi socialne pomoči izpolnjuje pogoje tako za dodelitev BPP kot za dodelitev stanovanja. Meni, da ni potrebno, da bi vsakič dokazovala svoj materialni položaj, saj je vse zajeto že v odločbi Centra za socialno delo. Tožnica zahteva novega odvetnika za BPP, ker ji je odvetnica A. A. odpovedala pooblastilo. Tožnica predlaga, naj bi bil novi odvetnik B. B. iz pisarne s C. C. 3. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je sodišču spis v zadevi.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Tožnica izpodbija odločbo, s katero ji je bila odrečena BPP za vložitev tožbe zoper dokončno zavrnilno odločbo v zadevi dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, za pravno svetovanje in zastopanje v navedenem upravnem sporu ter za oprostitev plačila sodnih stroškov.

6. Tožbene navedbe tožnica podaja le zoper odločitev o zavrnitvi BPP za vložitev tožbe zoper odločbo, s katero je bilo odločeno, da ni upravičena do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. Ker tožbenega predloga ne opredeljuje le formalni predlog, kateri upravi akt naj se odpravi, temveč ga opredeljujejo tudi tožbene navedbe o tem, kateri vsebinski del izpodbijanega akta je sporen, torej o čem naj sodišče presoja, sodišče presoja le podane tožbene navedbe, ki se nanašajo prej navedeno odločitev o nedodelitvi BPP za vložitev tožbe. Tožnik namreč s tožbenimi navedbami postavlja okvir sodne presoje odločitve o njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi (drugi odstavek 2. člena ZUS-1), to je obseg želenega sodnega varstva in s tem tožbeni predlog1. 7. Odločitev o zavrnitvi BPP za vložitev tožbe zoper odločbo o nedodelitvi tožnici neprofitnega stanovanja v najem je organ za BPP oprl na zaključek, da tožnica nima verjetnega izgleda za uspeh s tožbo in da tako ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP. Verjetnega izgleda za uspeh tožnica po presoji organa nima, ker je že na prvi pogled očitno, da tožnica ne izpolnjuje razpisnega - premoženjskega pogoja za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, v prošnji za BPP pa tudi ni navedla kršitev pravil postopka ali drugih kršitev, ki bi kazale na nepravilno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.

8. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, med drugim, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP pa se (med drugim) šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

9. Smiselno je tako - da je pričakovanje tožnice v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari - zaključeval organ za BPP ob ugotovitvi, da iz odločbe JSS izhaja, da tožnica presega premoženjski pogoj za dodelitev neprofitnega stanovanja, določen v Razpisu, in da je tožnica v postopku imela možnost dokazovati drugačno vrednost njenega premoženja, pri tem pa v prošnji za BPP tudi ni navedla kršitev, ki bi jih s tožbo uveljavljala. Glede na navedeno je organ za BPP torej zavrnitev dodelitve BPP utemeljeval z razlogovanjem, da je zadeva očitno nerazumna ter da tožnica nima verjetnih izgledov za uspeh s tožbo, kar je po prvem odstavku 24. člena ZBPP ena od podlag za nedodelitev BPP. Pri tem pa po presoji sodišča organ pri oceni verjetnosti uspeha tožnice s tožbo tudi ni presegel pravnega standarda očitne nerazumnosti, saj preizkus zadeve takega okvira ni presegel. 10. Tožnica v tožbi (najprej) očita, da odločba JSS temelji na ponarejenih potrdilih, kar je dokazano s tem, da so nečitljiva, ter da je organ za BPP nekritično sledil JSS. Tožbene navedbe sodišče presoja kot neutemeljene. Tožnica v prošnji za BPP ni navedla, da JSS ni upošteval pravilnih podatkov o njenem premoženjskem stanju ker da naj bi izhajali iz ponarejenih listin, in tudi ne, da bi temu ugovarjala v postopku pred JSS ali v pritožbenem postopku ter da bi zatrjevane nepravilnosti uveljavljala s tožbo v upravnem sporu. Nasprotno pa organ za BPP ugotavlja, da iz zavrnilne odločbe JSS izhaja, da se je imela tožnica o upoštevanih nepremičninah in njihovih vrednostih možnost izjaviti in dokazovati njihovo drugačno vrednost, pa tako ni ravnala, pač pa je zgolj neizkazano zatrjevala, da limita ne dosega ter se pri tem sklicevala na uradne podatke, ki pa so bili v postopku pred JSS tudi uporabljeni.

11. Tožnica v tožbi navaja tudi, da Center za socialno delo vsakič znova popiše njeno premoženje in ugotovi njegovo vrednost, pri tem pa vedno zaključi, da tožnica pogoje za dodelitev socialne pomoči izpolnjuje, kar po njenem mnenju pomeni, da jih izpolnjuje tudi za dodelitev BPP in dodelitev neprofitnega stanovanja. Sodišče tožnici ne pritrjuje, da je kot prejemnica denarne socialne pomoči upravičena tudi do zaprošene BPP in dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. Kot upravičenka do denarne socialne pomoči bi bila glede na prvi odstavek 12. člena ZBPP upravičena do izredne BPP, če bi izpolnjevala pogoje za dodelitev BPP iz 24. člena tega zakona. Tako je navedel v izpodbijani odločbi tudi organ za BPP, ter ji upravičenost do BPP odrekel zaradi neizpolnjevanja pogoja 24. člena ZBPP, da ima v zadevi verjetne izglede za uspeh. Tožnica pa tudi brez vseh argumentov zatrjuje, da bi morala biti kot upravičenka do denarne socialne pomoči upravičena tudi do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, pri tem pa niti ne trdi, da bi bil predpisan enak premoženjski pogoj tako za denarno socialno pomoč kot za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. Iz izpodbijane odločbe organa za BPP izhaja, da je JSS odločil, da tožnica ni upravičena do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, ker ne izpolnjuje premoženjskega pogoja Razpisa, ki temelji na določbah Pravilnika, da vrednost premoženja prosilca ne sme presegati 40 % vrednosti primernega stanovanja. Pogoje za upravičenost do denarne socialne pomoči pa določa Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

12. Navedbe v tožbi, da naj se ji dodeli za BPP nov odvetnik, so za obravnavani upravni spor brezpredmetne.

13. Ker je sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene in tudi ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu kot neutemeljeno zavrnilo.

14. Sodišče je odločilo na seji, brez glavne obravnave, na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. Tožnica v tožbi niti ne navaja, da bi organ za BPP glede na predložene podatke nepravilno ugotovil relevantno dejansko stanje, na podlagi katerega je odločil o njeni prošnji za BPP. Izvedbe glavne obravnave pa tožnica tudi ni predlagala, in tudi ni predložila nobenega dokaza ali podala dokaznega predloga.

1 Tako stališče Vrhovnega sodišča, med drugim v sklepu I Up 295/2016 z dne 7. 12. 2016.