Jedro

Za prekršek, s katerim je bila povzročena prometna nesreča, v kateri je nastala materialna škoda drugi osebi, je po ZUDPPKZ abolicija izključena.

Izrek

Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno odločbo je bila potrjena prvostopenjska odločba o prekršku Okrajnega sodišča v Ajdovščini z dne 26.1.2005, s katero je bil B.B. zaradi neprilagojene hitrosti vožnje stanju ceste spoznan za odgovornega prekrška po 4. odstavku 27. člena ZVCP in mu je bila izrečena denarna kazen v višini 25.000,00 SIT ter naloženo plačilo stroškov postopka o prekršku.

Zoper drugostopenjsko odločbo o prekršku je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. V njej navaja, da je drugostopenjsko sodišče kršilo 1. člen Zakona o ustavitvi določenih postopkov o prekrških in odpustitvi izvršitve določenih kazni zapora (ZUDPPKZ) v zvezi z 9. točko 1. odstavka 167. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in naslednji; ZP). ZUDPPKZ, ki je začel veljati dne 6.4.2005, je med drugim amnestiral tudi storilce prekrška po 4. odstavku 27. člena ZVCP, zato bi moralo drugostopenjsko sodišče, ki je o storilčevi pritožbi odločalo dne 12.10.2005, postopek o prekršku zoper storilca ustaviti po uradni dolžnosti. Ker tega ni storilo, vložnik predlaga, da to stori Vrhovno sodišče s spremembo izpodbijane odločbe.

Zahteva za varstvo zakonitosti je bila po določbi 171. člen novega Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003 in naslednji, ZP-1) v zvezi z določbo 2. odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) vročena storilcu, ki nanjo ni odgovoril. Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

ZUDPPKZ ureja abolicijo (odpustitev pregona z ustavitvijo začetih postopkov o prekršku in opustitvijo uvedbe novih postopkov o prekršku) prekrškov, ki so jih storili posamezniki, pravne osebe, posamezniki v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti ali odgovorne osebe pravne osebe do vključno dne 31.12.2004, pa odločba o prekršku do uveljavitve tega zakona (dne 6.4.2005) še ni bila izdana ali še ni pravnomočna, pri čemer abolicija ne obsega vseh prekrškov, ampak so nekateri iz nje izvzeti (1. in 2. odstavek 1. člena ZUDPPKZ). Med drugim se abolicija ne razteza na prometne prekrške, za katere je poleg denarne kazni predpisana stranka kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ali 5 do 7 kazenskih točk v cestnem prometu, ter prometne prekrške, s katerimi je bila povzročena prometna nesreča, v kateri je nastala materialna škoda drugim osebam, ali jim je bila povzročena lahka ali huda telesna poškodba, ali pri katerih je kdo umrl ali je umrl za posledicami prometne nesreče v 30 dneh (1., 2. in 4. alineja 1. odstavka 1. člena ZUDPPKZ).

Stališču vložnika zahteve, da je predmetni prekršek obsežen z abolicijo po ZUDPPKZ, ni mogoče pritrditi. Četudi je storilec prekršek neprilagojene hitrosti vožnje po 4. odstavku 27. člena ZVCP storil pred koncem leta 2004, dne 22.4.2004, in je za ta prekršek predpisana zgolj denarna kazen (v višini najmanj 20.000,00 SIT), predmetni prekršek ni obsežen z abolicijo. Iz izreka in obrazložitve prvostopenjske odločbe o prekršku je razvidno, da je storilca zaradi neprilagojene hitrosti vožnje zaneslo iz vozišča, pri čemer je nastala škoda na tovornem specialnem vozilu - na službenem policijskem vozilu za prevoz psov, ki ga je vozil. V obravnavani zadevi gre torej za prekršek, s katerim je bila povzročena prometna nesreča (81. točka 1. odstavka 19. člena ZVCP), v kateri je nastala materialna škoda drugi osebi - storilčevemu delodajalcu Ministrstvu za notranje zadeve. V takem primeru pa je po 4. alineji 1. odstavka 1. člena ZUDPPKZ abolicija za prekršek izključena.

Iz navedenih razlogov je Vrhovno sodišče ob uporabi 171. člena ZP-1 in 425. člena ZKP neutemeljeno zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo.