Jedro

Po uveljavitvi ZBPP-B dne 1. 9. 2008 so pristojni organi brezplačno pravno pomoč v obliki prvega pravnega nasveta dajali samo na podlagi posebnega zaprosila stranke, kar je omejitev glede na prej veljavni zakon. Če interesa stranke ni pravočasno zavaroval odvetnik, ki jo je zastopal v zadevi in ki ji je bil v kasneje izdani odločbi o brezplačni pravni pomoči tudi določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči v pravdnem postopku, te napake ne more v danih okoliščinah konkretnega primera odpraviti uporaba določila 7. člena ZUP. To pomeni, da je imela tožena stranka zakonito podlago za zavrnitev zahtevka za izdajo dopolnilne odločbe, ker vprašanje oprostitve plačila sodnih taks ni bilo predmet postopka v smislu 1. odstavka 220. člena ZUP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se predlog za izdajo dopolnilne odločbe z dne 6. 7. 2010 zavrne. V obrazložitvi izpodbijanega akta je navedeno, da je prosilka po pooblaščencu dne 28. 6. 2010 na Okrožno sodišče v Kranju vložila predlog za izdajo dopolnilne odločbe, podrejeno pa predlog za vrnitev v prejšnje stanje. V navedenem predlogu je predlagala, da se ji izda v tem postopku dopolnilna odločba, s katero naj služba prosilki odobri izredno brezplačno pravno pomoč tudi v obliki oprostitve plačila sodnih taks pred sodišči na prvi in drugi stopnji v pravdnem postopku za ugotovitve skupnega premoženja in deležev na njem (opr. št. I P 337/2010). Naveden predlog je služba s sklepom opr. št. Bpp 311/2009 z dne 29. 6. 2010 zavrnila. Prosilka je nato dne 7. 7. 2010 ponovno vložila predlog za izdajo dopolnilne odločbe. V tokratnem predlogu navaja, da bi morala služba stranko opozoriti na njeno pravico – v tem primeru, da zaprosi za oprostitev plačila sodnih taks. Kako naj bi namreč prosilka, ki je prava neuka stranka, vedela, da se je spremenil Zakon o sodnih taksah, če ji služba tega ne pojasni in je ne napoti na drug organ niti v tem delu ne zavrže prošnje stranke. Glede na navedeno prosilka predlaga, da služba izda dopolnilno odločbo in odloči, da prošnja prosilke predstavlja njen pravočasen predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki se ga odstopi v reševanje Okrožnemu sodišču v Kranju, z dnevom veljavnosti dneva vložitve tožbe v zadevi opr. št. I P 337/2010. Služba se v izogib ponavljanju sklicuje na že navedeno v odločbi o zavrnitvi predloga za izdajo dopolnilne odločbe opr. št. Bpp 311/2010 z dne 29. 6. 2010 in na tem mestu zgolj poudarja, da je skladno z 2. odstavkom 26. člena ZBPP na podlagi prostega preudarka ugotovila, da je smiselno, da se odobri stranki pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja. Vendar pa namen zaščite pravice strank nedvomno ni v tem, da bi morala služba ugotoviti še, da bo stranko potrebno oprostiti plačila stroškov sodnih taks, da stranka tega ni zaprosila v pravdnem postopku ter se zato ugotavlja, da je s tem, ko ni zaprosila za nobeno obliko, zaprosila tudi za oprostitev sodnih taks, nato pa prošnjo v tem delu odstopiti pravdnemu oddelku, oziroma prošnjo v tem delu zavreči. Nedvomno ni namen 2. odstavka 26. člena ZBPP v tem, da organ, ki odloča o prošnji na podlagi prostega preudarka, ugotovi, da prošnja zajema tudi oprostitev dela stroškov, kateri ni mogoče ugoditi in jo je zato potrebno zavreči. Takšen način presoje bi bil nesmiseln, saj je logično, da služba po prostem preudarku ugodi prošnji s tem, da se stranko oprosti zanjo potrebnih stroškov postopka, katerih jo je po zakonu mogoče oprostiti, ne pa da ugotovi, da prošnja obsega stroške, glede katerih jo je potrebno zavreči. Novela Zakona o brezplačni pravni pomoči, ki velja od 1. 9. 2008 dalje, je odločanje o sodnih taksah izvzela iz sistema brezplačne pravne pomoči in zato oprostitev plačila sodnih taks v okviru sistema brezplačne pravne pomoči ni več mogoča. Za oprostitev plačila sodnih taks je po Zakonu o sodnih taksah (ZST-1) pristojno sodišče, pred katerim teče pravdni, izvršilni, kazenski postopek (1. odst. 12. člena ZST-1), kar pomeni, da strokovna služba za brezplačno pravno pomoč ni pristojna za odločanje o tem in zato pri takšnem zahtevku ne gre za upravno stvar ter ga je potrebno zavreči. Prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks za postopek na prvi stopnji bi morala prosilka vložiti obenem s tožbo (1. točka, 2. odst. 5. člena ZST-1), ob tem pa služba poudarja, da bi to dejstvo moralo biti znano odvetnici, po kateri je prosilka vložila tožbo, ki pa nedvomno ni prava neuka stranka in ji je bil poznan zakon, ki je stopil v veljavo več kot eno leto pred vložitvijo tožbe. Glede na navedeno ni na strani službe, da poskrbi, da prosilka pravočasno vloži predlog za oprostitev plačila sodnih taks in v primeru, da ta rok zamudi, ugotovi, da je s prošnjo vloženo v postopku za odobritev pomoči prosila tudi za oprostitev plačila sodnih taks. Nedvomno je potrebno v upravnem postopku skrbeti za pravice stranke, vendar pa slednje ne pomeni, da je postopek odobritve namenjen odpravi napak in zamudi roka stranke, ki je nastala zaradi opustitve stranke v pravdnem postopku in jo v navedenem postopku zastopa odvetnik.

Tožnica pravi, da vlaga tožbo zaradi postopka izdaje odločbe in prosi za oprostitev plačila sodnih taks. V tožbi navaja, da je predsednik Okrožnega sodišča v Kranju dne 11. 6. 2010 izdal odločbo, s katero je odobril tožnici izredno brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodišči na prvi in drugi stopnji v pravdnem postopku za ugotovitev skupnega premoženja in deležev na njem. Tožnici je bil v postopku, za katerega ima odobreno brezplačno pravno pomoč zastopanja, izdan plačilni nalog za plačilo sodne takse v višini 23.925,00 EUR. Zoper omenjeni plačilni nalog je že ugovarjala (njen ugovor je bil zavrnjen). Povsem jasno je namreč, da omenjene sodne takse ne zmore plačati oziroma bi taka terjatev države spravila tožnico v katastrofalen položaj, tudi iz razloga, ker mora preživljati dve mladoletni hčerki (nenazadnje je premoženjski položaj starša tudi eden izmed objektivnih razlogov pri odločanju glede dodelitve mld. otrok, zato tak položaj ne vpliva le na dejansko socialno stisko, pač pa – kar je nedopustno – tudi na izhod pravnega razmerja v postopku glede njune dodelitve, ki poteka pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. II P 100/2010). Ratio legis postopka za dodelitev brezplačne pravne pomoči je v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničiti (1. člen ZBPP-UPB1). Sklicuje se na 7. in 8. člen ZUP. V tem postopku se varuje tudi interes mladoletnih otrok prosilke. Pravni red pa korist otroka postavlja na vrh piramide pravno varovanih dobrin (kar le še stopnjuje utemeljenost prosilkinih razlogov). Predvsem pa je pomemben 3. odstavek 31. člena ZBPP, po katerem pristojni organ za brezplačno pravno pomoč zagotavlja tudi prvi pravni nasvet iz 25. člena tega zakona (gre za konkretizacijo 2. odstavka 7. člena ZUP – varstvo pravic strank: kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, jo na to opozori). (Prvi) pravni nasvet v tej zadevi pa bi tudi glede na razloge zgoraj omenjene odločbe (da naj bi bila vložena tožba za ugotovitev skupnega premoženja, katerega sestavni del naj bi bil delež v družbi, ki naj bi bil po oceni prosilke vreden 3.000.000,00 EUR) vsekakor moral obsegati tudi nasvet prosilki, naj zaprosi za oprostitev plačila sodnih taks – saj so vse okoliščine govorile in govorijo v prid utemeljenosti take prošnje. Takega nasveta tožnica ni bila nikoli deležna, predsednik sodišča pa tega tožničinega zatrjevanega dejstva ni nikoli zanikal. V tej zvezi je posebej pomembno, da je tožnica po pooblaščenki (odobreni z odločbo) tožbo vložila pred izdajo odločbe za brezplačno pomoč, vendar po njenem zaprosilu za odobritev pomoči. Nobenega razloga torej ni, da v konkretni zadevi pri odločanju o pravicah prosilke nasproti njej ne bi predsednik sodišča uporabil sredstva, ki je za prosilko ugodnejše, posebej, ker se z njim doseže namen predpisa (7. člen ZUP).

Ob prejemu prosilkine prošnje, posebej v primeru, ko prosilka v njej ni izrecno navedla, v kakšni obliki naj se ji brezplačna pravna pomoč odobri (kot to izhaja iz razlogov zgoraj omenjene odločbe), bi upravni organ moral zadevo, za katero sam ugotavlja, da ni upravna, odstopiti v reševanje pristojnemu organu (in ne zavreči, kot to meni upravni organ – pri tem vloge prosilke ne zavrže, da bi zoper tako odločbo lahko vložila pravno sredstvo). Pri tem je posebej pomemben 3. odstavek 31. člena ZBPP, po katerem pristojni organ za brezplačno pravno pomoč zagotavlja tudi pravni nasvet iz 25. člena tega zakona. V kompleksni življenjski in pravni situaciji torej ni na mestu upravno odločanje po avtomatizmu, saj upravni organ (služba za brezplačno pravno pomoč) očitno ni dolžnostno ravnal tako, kot mu to zapoveduje zgoraj omenjena pravna norma. Upravni postopek je zaradi svojih specifičnih lastnosti „gibek“ postopek, saj varuje korist strank; posebej v konkretnem primeru, ko je ratio legis instituta brezplačne pravne pomoči ravno v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine ter pravice ne bi mogla uresničiti.

Predlaga, da se odločba predsednika Okrožnega sodišča v Kranju št. Bpp 311/2010 z dne 21. 7. 2010 spremeni tako, da se predlogu za izdajo dopolnilne odločbe ugodi in odloči, da prošnja prosilke z dne 9. 3. 2010 predstavlja njen pravočasen predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki se ga odstopi v reševanje Okrožnemu sodišču v Kranju, z dnevom veljavnosti od dneva vložitve tožbe v zadevi opr. št. I P 337/2010. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati stroške tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka za njihovo plačilo do plačila, da ne bo izvršbe. Podrejeno predlaga, da se odločba predsednika Okrožnega sodišča v Kranju št. Bpp 311/2010 z dne 21. 7. 2010 odpravi in se zadeva vrne upravnemu organu v novo odločanje.

V odgovoru na tožbo tožena stranka med drugim pravi, da je tožnica po vloženi prošnji (vendar pred izdajo odločbe o le-tej) že vložila tožbo v predmetnem pravdnem postopku in sicer ne kot prava neuka stranka, temveč po odvetnici, pri čemer pa ni zaprosila za oprostitev plačila sodnih taks na prvi stopnji. S tem je tudi zamudila rok za oprostitev plačila sodnih taks na prvi stopnji v pravdnem postopku. Ker prosilka ni navedla oblike, v kateri želi pomoč je služba skladno z 2. odstavkom 26. člena ZBPP na podlagi prostega preudarka odločila, da je smiselno, da se prosilki odobri le-ta v obliki pravnega svetovanja in zastopanja na prvi in drugi stopnji v predmetnem pravdnem postopku.

Ko je prosilka prejela v pravdnem postopku poziv na plačilo sodne takse, je vložila predlog za izdajo dopolnilne odločbe, s katero naj se jo oprosti tudi plačila sodnih taks v predmetnem pravdnem postopku. Ta predlog je bil zavrnjen z odločbo in sklepom opr. št. Bpp 311/2010 z dne 29. 6. 2010. Ob tem je bilo prosilki pojasnjeno, kot je razvidno iz navedene odločbe in sklepa, da stranke v postopku brezplačne pravne pomoči ni mogoče oprostiti plačila sodnih taks, in sicer zaradi sprejetega Zakona o sodnih taksah (ZST-1) ter da bi bila takšna prošnja, tudi v primeru, da bi prosilka v prvotni prošnji izrecno zaprosila za pomoč v obliki oprostitve plačila sodnih taks, zavržena. Namen zaščite strank v upravnem postopku ne pomeni, da mora služba ugotoviti, da bo stranko v pravdnem postopku potrebno oprostiti plačila sodnih taks, da stranka s tem, ko ni navedla oblike, v kateri prosi za pomoč, prosi tudi za oprostitev plačila sodnih taks, nato pa prošnjo v tem delu odstopiti pravdnemu oddelku, oziroma zavreči. Postopek odobritve pravne pomoči ni namenjen saniranju zamude roka in odpravi napak strank v pravdnem postopku. Glede navedb tožnice, da bi služba morala preko prvega pravnega nasveta stranki pojasniti, da je dolžna pravočasno vložiti v pravdnem postopku prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks, pa služba ugotavlja, da je prosilka še pred prejemom odločbe o odobritvi pomoči za pravdni postopek vložila tožbo na ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem v pravdnem postopku. S trenutkom vložitve tožbe pa je nastala obveznost plačila sodnih taks za postopek na prvi stopnji. Glede na navedeno bi bilo tudi opozorilo stranki v odločbi, da mora ob vložitvi tožbe zaprositi za oprostitev plačila sodnih taks zanjo prepozno, saj je stranka po lastni želji pred prejemom odločbe o pomoči že vložila tožbo in zamudila rok za oprostitev plačila sodnih taks na prvi stopnji, kot ga določa 1. točka, 2. odst. 5. člena ZST-1. Tožba ni utemeljena.

Po določilu 2. odstavka 71. člena ZUS-1 sodišču ni treba ponavljati razlogov za odločitev, če ugotovi, da lahko sledi utemeljitvi upravnega akta. Sodišče lahko sledi utemeljitvi upravnega akta in pojasnitvi iz odgovora na tožbo s tem, da sodišče obrazložitev tožene stranke v bistvenem delu povzema in dopolnjuje na naslednji način: Za rešitev obravnavanega upravnega spora, v katerem je bistveno vprašanje, kako daleč gredo obveznosti pristojnega organa v zvezi z določilom 7. člena ZUP (Uradni list RS, št. 80/99 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami), je odločilnega pomena, da v času izdaje izpodbijane odločbe (dne 21. 7. 2010), pa tudi v času izdaje odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči tožnici v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodišči na I. in II. stopnji v pravdnem postopku za ugotovitev skupnega premoženja in deležev na njem (dne 11. 6. 2010) oziroma v času vložitve prošnje tožnice za brezplačno pravno pomoč v omenjeni zadevi (dne 9. 3. 2010), brezplačna pravna pomoč ni zajemala oprostitve plačila sodnih taks. Ta možnost je bila namreč odpravljena že dne 1. 9. 2008 (ZBPP-UPB-1, Uradni list RS, št. 96/2004, 1. točka 5. odstavka 26. člena ter ZBPP-B, Uradni list RS, št. 23/2008, 1. odstavek 11. člena ter 39. člen). Tožena stranka se je po prostem preudarku odločila, da je tožnici dodelila brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodišči na I. in II. stopnji v pravdnem postopku za ugotovitev skupnega premoženja in deležev na njem, ker je štela, da bo s tem zagotovljena pravica tožnice do učinkovitega sodnega varstva in tožnica zoper odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ni vložila pravnega sredstva. Pri tej obliki brezplačne pravne pomoči tožena stranka ni bila dolžna tožnico v odločbi opozoriti, da mora v pravdnem postopku pravočasno zaprositi za oprostitev plačila sodnih taks, kajti tožeča stranka zmotno interpretira določilo 3. odstavka 31. člena ZBPP. Po uveljavitvi ZBPP-B dne 1. 9. 2008 so pristojni organi brezplačno pravno pomoč v obliki prvega pravnega nasveta dajali samo na podlagi posebnega zaprosila stranke (prvi stavek 3. odstavka 25. člena ZBPP-B), kar je omejitev glede na prej veljavni zakon. To pomeni, če interesa stranke ni pravočasno zavaroval odvetnik, ki jo je zastopal v predmetni zadevi, in ki ji je bil v kasneje izdani odločbi o brezplačni pravni pomoči tudi določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči v pravdnem postopku, te napake ne more v danih okoliščinah konkretnega primera odpraviti uporaba določila 7. člena ZUP. To pomeni, da je imela tožena stranka zakonito podlago za zavrnitev zahtevka za izdajo dopolnilne odločbe, ker vprašanje oprostitve plačila sodnih taks ni bilo predmet postopka v smislu 1. odstavka 220. člena ZUP. Na drugačno interpretacijo 220. člena ZUP ne more vplivati argument tožeče stranke, da mora tožnica preživljati mladoletna otroka, ker načelo največje koristi za otroka, ki niti ni stranka tega postopka, ne more biti argument za nezakonito oziroma neustavno interpretacijo zakona. Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (1. odstavek 63. člena ZUS-1). Zavrnitev tožbe zajema tudi stroškovni zahtevek (4. odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je tožeča stranka že po samem zakonu oproščena plačila sodnih taks glede na to, da določilo 4. odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Uradni list RS, št. 37/2008) pravi, da se v postopku za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača, sodišče ni posebej v izreku odločalo o prošnji tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks.