Jedro

Predmet tega upravnega spora ni vprašanje nezmožnosti pristopa k strokovnemu izpitu, ampak zavrnitev predloga za napredovanje v naziv.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedeno odločbo je Ministrstvo zavrnilo predlog za napredovanje tožnice v naziv samostojna svetovalka. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica, diplomirana ekonomistka, zaposlena na CSD A., vložila predlog za napredovanje v naziv samostojna svetovalka. Po 4. členu Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive lahko v naziv samostojni svetovalec napreduje strokovni delavec oziroma strokovni sodelavec, ki ima visokošolsko izobrazbo, če ima opravljen strokovni izpit in najmanj 4 leta delovne dobe na področju socialnega varstva kot strokovni delavec ali strokovni sodelavec z visokošolsko izobrazbo, je uspešen pri svojem delu ter je z uspešno končanimi programi strokovnega izobraževanja in dodatnimi strokovnimi deli dosegel najmanj 20 točk. Navedeni pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno. Tožnica je v predlogu za napredovanje v naziv pod točko 2 (strokovni izpit), navedla, da je strokovni izpit na področju socialnega varstva opravila dne 6. 4. 2009. Iz predloženih dokazil je razvidno, da kandidatka ni opravila strokovnega izpita na področju socialnega varstva, ampak je pri Socialni zbornici Slovenije v postopku preverjanja usposobljenosti pridobila potrdilo o tem, da je usposobljena za delo na določenem področju. Priloženo potrdilo o usposobljenosti za strokovne sodelavce v socialnem varstvu ni enakovredno opravljenemu strokovnemu izpitu na področju socialnega varstva, ki se prav tako opravlja pri Socialni zbornici Slovenije. Potrdilo o usposobljenosti se namreč izdaja zgolj za opravljanje posameznih socialno varstvenih storitev ali dejavnosti za obdobje petih let in je delavcu zgolj dokazilo, da se uvršča med strokovne sodelavce na področju strokovnega varstva. Ker kandidatka pogoja opravljenega strokovnega izpita ne izpolnjuje, pogoji za napredovanje iz 4. člena Pravilnika pa morajo biti izpolnjeni kumulativno, drugi pogoji za izpolnjevanje napredovanja niso bili preverjeni. Glede na to je bila vloga tožeče stranke zavrnjena.

2. Tožeča stranka v vloženi tožbi navaja, da Zakon o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV) v 69. in 70. členu razporeja delavce na strokovne delavce in strokovne sodelavce. Sama sodi v 70. člen ZSV in ker njena izobrazba ne ustreza 69. členu ZSV nima možnosti pristopiti k opravljanju strokovnega izpita. Tožeča stranka citira določbe 74. in 70. člena ZSV ter Pravilnik o določitvi vrste in stopnje programov izobraževanja za strokovne sodelavce v socialnem varstvu. Ta v 4. členu določa, kdo so strokovni sodelavci v socialnem varstvu ter v 2. alinei 4. člena možnost pridobitve dokazila za usposobljenost za strokovno delo po tem pravilniku. K preverjanju usposobljenosti strokovnih sodelavcev lahko pristopijo tisti zaposleni kandidati na področju socialnega varstva, ki nimajo opravljenega pripravništva in ne strokovnega izpita. Postopek preverjanja usposobljenosti strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva poteka s pomočjo zbiranja dokazil o strokovni usposobljenosti in praktičnih izkušnjah, ki se zaključi z zagovorom pred pristojno komisijo. Po 18. členu tega pravilnika je potrdilo o usposobljenosti ustrezno dokazilo delavca, da se uvršča med strokovne sodelavce na področju socialnega varstva. Strokovni izpit pa lahko po 3. členu Pravilnika o strokovnem izpitu na področju socialnega varstva opravljajo samo tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje po drugem, tretjem in četrtem odstavku 69. člena ZSV. Strokovni izpit torej lahko opravijo samo strokovni delavci. Pogoju opravljenega strokovnega izpita torej ni mogoče zadostiti, saj ga strokovni sodelavec ne more opraviti, ker ne izpolnjuje pogoja po 3. členu Pravilnika o strokovnem izpitu na področju socialnega varstva. Postopek preverjanja usposobljenosti strokovnega sodelavca pa je torej izpit za sodelavce. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče odloči, da se tožničinemu predlogu za napredovanje v naziv samostojna svetovalka ugodi.

3. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev. Navaja, da med strankama ni sporno, da tožnica nima opravljenega strokovnega izpita, oziroma da je v postopku preverjanja usposobljenosti za strokovne sodelavce v socialnem varstvu pridobila potrdilo o usposobljenosti za strokovne sodelavce v socialnem varstvu. Sporno pa je, ali so izpolnjeni pogoji za napredovanje v naziv, ki jih določa Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive. Glede tožbenih navedb, da s svojo strokovno izobrazbo tožeča stranka strokovnega izpita ne more opravljati se tožena stranka sklicuje na sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 878/2011 z dne 6. 3. 2012 in dodaja, da predmet tega spora ni vprašanje nezmožnosti pristopa k strokovnemu izpitu, ampak zavrnitev predloga za napredovanje v naziv zaradi neizpolnjevanja pogoja opravljenega strokovnega izpita. Tožena stranka dodaja, da strokovni izpit ni enakovreden potrdilu o usposobljenosti. Potrdilo o usposobljenosti je namreč zgolj ustrezno dokazilo, da se posameznik uvršča med strokovne sodelavce na področju socialnega varstva, da strokovni delavec oziroma strokovni sodelavec lahko napreduje v naziv pa morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih določa Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive, ki pa jih tožeča stranka ne izpolnjuje. Temu stališču je pritrdilo tudi Upravno sodišče RS v sodbah II U 264/2010 z dne 15. 6. 2011, II U 332/2010 z dne 6. 4. 2012 in I U 1407/2015 z dne 24. 8. 2016. 4. Tožba ni utemeljena.

5. ZSV v 74. členu določa, da lahko strokovni delavci in strokovni sodelavci z visokošolsko izobrazbo napredujejo v naziv samostojni svetovalec in višji svetovalec. Napredovanje podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo. Minister je to storil s Pravilnikom o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive, ki v 4. členu določa, da lahko v naziv samostojni svetovalec napreduje strokovni delavec oziroma strokovni sodelavec, ki ima visokošolsko izobrazbo, če ima opravljen strokovni izpit, najmanj štiri leta delovne dobe na področju socialnega varstva kot strokovni sodelavec ali strokovni sodelavec z visokošolsko izobrazbo, je uspešen pri delu ter je z uspešno končanimi programi strokovnega izobraževanja in dodatnimi strokovnimi deli dosegel najmanj 20 točk. 6. Pogoje in način opravljanja strokovnega izpita na področju socialnega varstva določa Pravilnik o strokovnem izpitu na področju socialnega varstva, med strankama pa ni sporno, da tožnica tega strokovnega izpita, ki je po prvi alinei 4. člena Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive pogoj za napredovanje, nima, tožnica pa meni, da izpolnjuje pogoje za napredovanje tudi brez tega.

7. Sodišče se s takšnim tožničinim stališčem ne strinja. Pogoji za napredovanje strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive so določeni s Pravilnikom o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive. V 4. členu navedeni pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno. Če katerikoli od navedenih pogojev ni izpolnjen, predlogu za napredovanje ni mogoče ugoditi.

8. Tožnica se neutemeljeno sklicuje tudi na Pravilnik o določitvi vrste in stopnje programov izobraževanja za strokovne sodelavce v socialnem varstvu, saj so s tem pravilnikom določeni pogoji za opravljanje posameznih storitev na področju socialnega varstva. S potrdilom o usposobljenosti, pridobljenim na podlagi 18. člena tega pravilnika, delavec dokazuje, da se uvršča med strokovne sodelavce na področju socialnega varstva in pridobitve tega potrdila ni mogoče enačiti s strokovnim izpitom na področju socialnega varstva. Da strokovni sodelavec izpolnjuje pogoje za napredovanje morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni s Pravilnikom o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive, teh pa, kot je zgoraj obrazloženo, tožnica ne izpolnjuje.

9. Glede tožbenih navedb, da lahko strokovni izpit po 3. členu Pravilnika o strokovnem izpitu na področju socialnega varstva opravljajo samo tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje po drugem, tretjem in četrtem odstavku 69. člena ZSV, torej samo strokovni delavci in zato tega pogoja za napredovanje strokovni sodelavec ne more izpolniti, pa sodišče pojasnjuje, da predmet tega upravnega spora ni vprašanje nezmožnosti pristopa k strokovnemu izpitu, ampak zavrnitev predloga za napredovanje v naziv.

10. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).