Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Določbe ZDR se uporabljajo za delavce, zaposlene v državnih organih,le v primeru, če določeno področje ni s posebnim zakonom drugače urejeno (2. člen ZDR). Ker je bil tožnik zaposlnem pri Ministrstvu za obrambo, je potrebnio glede postopka uveljavljanja pravic v delovnem razmerju upoštevati določbe Zakona o obrambi.
Sodišče je pravilno zavrglo tožbo tožnika skladno z 2. odstavkom
42. člena ZDSS-1, saj je bila ta podana preuranjeno. Tožnik je namreč tožbo vložil hkrati z zahtevkom za varstvo pravic pri delodajalcu, zato še ni bila izpolnjena procesna predpostavka po
8. odstavku 100. člena ZObr, ki določa, da dalavec v primeru, če delavec ni zadovoljen z odločitvijo o zahtevi ali ugovoru oz. če pooblaščena oseba ne odloči v 60. dneh od vložitve zahteve ali ugovora, lahko v nadalnjih 30. dneh zahteva varstvo pravic na pristojnem sodišču.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se tožba tožeče stranke z dne 6.6.2004 zavrže in da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka, uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da se ne strinja z razlogovanjem sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da za zahtevek tožnika niso bile podane procesne predpostavke, ker je tožba preuranjena. Tožnik je namreč pred vložitvijo tožbe zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki vložil zahtevo za varstvo pravic, skladno s 100. a členom Zakona o obrambi. Tožnik res ni čakal 60 dni, kolikor je predpisan rok o odločanju o njegovi zahtevi za varstvo pravic, vendar je mnenja, da je z vložitvijo tožbe zadostil procesni predpostavki, saj je tožena stranka do danes imela dovolj možnosti, da bi o njegovi zahtevi odločala, kljub temu pa ni storila ničesar. Tudi sicer se tožnik ne more strinja s pravnim razlogovanjem sodišča prve stopnje o uporabi določb Zakona o obrambi, ki se nanašjo na predhodni postopek in procesno predpostavko za vložitev tožbe, saj gre v predmetni zadevi za spor o obstoju in prenehanju delovnega razmerju. V teh primerih pa Zakon o delovnih razmerjih v skladu z določbo 204. člena dopušča možnost neposredne vložitve tožbe pri sodišču in se po mnenju pritožnika ta določba uporablja tudi za delavce, ki so zaposleni pri toženi stranki.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov ugotovilo, da nobeden izmed teh razlogov ni podan. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku dejansko stanje popolno ugotovilo, pravilno presodilo odločilna dejstva in odločilo ob pravilni uporabi materialnega prava. Sodišče v postopku tudi ni bistveno kršilo takih določb postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004). Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da pritožbene navedbe tožeče stranke niso bistvene, saj se ne nanašajo na pravno odločilna dejstva, zato ne morejo vplivati na drugačno pravno presojo odločitve sodišča. Pritožbeno sodišče se zato v celoti strinja s pravnimi zaključki sodišča prve stopnje in ustrezno razlago odločitve, ki je ne ponavlja.
Sodišče prve stopnje je na podlagi listin, ki jih je predložila tožeča stranka pravilno zaključilo, da so v predmetni zadevi izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe, saj iz dopisa tožene stranke pooblaščencu tožnika z dne 6.8.2004 izrecno izhaja, da so v službi za organizacijo in kadre pri toženi stranki dne 15.6.2004 prejeli zahtevo tožnika za varstvo pravic zaradi prenehanja delovnega razmerja. Vendar, ne glede na ugotovljeno dejstvo, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila tožnikova tožba zoper toženo stranko vložena preuranjeno, saj je bila vložena dne 15.6.2004, torej istočasno z vloženo zahtevo za varstvo pravic pri toženi stranki. To pa pomeni, da se rok, ki ga je imela tožena stranka, da odloči o tožnikovi zahtevi za varstvo pravic do vložitve tožbe še ni istekel. Zakon o obrambi (ZObr - Ur.l. RS št. 82/94) v 8. odst. 100. a člena namreč izrecno določa, da v primeru, če delavec ni zadovoljen z odločitvijo o zahtevi ali ugovoru, ali če minister oz. pooblaščena oseba ne odloči v 60 dneh od vložitve zahteve ali ugovora, lahko delavec v nadaljnjih 30 dneh zahteva varstvo pravic pri pristojnem sodišču. Ker tožnik izteka navedenih rokov ni upošteval, je potrebno ugotoviti, da je tožba zoper toženo stranko vložena preuranjeno. Upoštevaje navedeno je potrebno zaključiti, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožbo tožeče stranke zavrglo, saj Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Ur.l. RS št. 2/2004) v 2. odst. 42. člena med drugim določa, da po predhodnem preizkusu tožbe sodišče izda sklep o zavrženju tožbe, če je bila tožba vložena prezgodaj. Iz navedenih razlogov je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna in zakonita.
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da Zakon o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št. 42/2002) v primeru prenehanja delovnega razmerja dopušča možnost neposredne vložitve tožbe na sodišče in da se določba 204. člena ZDR uporablja tudi za delavce, ki so zaposleni pri toženi stranki, pa je potrebno poudariti naslednje.
Določbe novega ZDR se res uporabljajo tudi za delovna razmerja delavcev, zaposlenih v državnih organih, kot to velja za konkretni primer, vendar le v primeru, če določeno področje s posebnim zakonom ni drugače določeno, na kar izrecno napotuje 2. člen novega ZDR. Ker je bil tožnik zaposlen pri Ministrstvu za obrambo, je zato potrebno v obravnavanem primeru upoštevati 100. a člen ZObr, v katerem je postopek za uveljavljanje pravic iz dela za delavce tožene stranke urejen drugače kot to ureja novi ZDR. Iz navedenih razlogov so pritožbene navedbe tožeče stranke v tej smeri neupoštevne.
Zaradi vsega navedenega in ker pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.