Jedro

Sodišče ni dolžno prevajati sodnih odločb. Pritožbeni rok zato začne teči z vročitvijo odločbe v slovenskem jeziku. Edina izjema se nanaša na seznanitev z obtožbo kaznivega dejanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo toženčevo pritožbo proti sodbi. Tako je storilo, ker je bila vložena po izteku pritožbenega roka.

2. Proti sklepu vlaga laično pritožbo toženec. Meni, da mu je bila kršena pravica do poštenega postopka in da je sodišče ravnalo v nasprotju z določbami Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Obrača se na višje sodišče in pričakuje, da bo natančno preučilo zadevo in sprejelo pravično odločitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica se v svoji pritožbi sklicuje na kršitev EKČP. Trdi tudi, da mu ni bilo omogočeno, da bi v postopku lahko uporabljal svoj jezik.

5. Pritožbeno sodišče poudarja, da je predmet pritožbenega preizkusa izključno vprašanje, ali je odločitev sodišča prve stopnje, da je pritožba toženca proti sodbi prepozna in da jo je bilo zato treba zavreči, pravilna. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju prepozne pritožbe pravilna, ter tudi ni obremenjena s kršitvijo EKČP. V 3. točki 6. člena ta namreč ne zahteva, da bi morala biti sodna odločba o družinskih stikih stranki vročena v njenem jeziku. Pritožbeni rok z vročitvijo sodbe toženi stranki (oziroma njegovemu slovenskemu strokovnemu pooblaščencu) je torej lahko nemoteno začel teči. Sodišča so dolžna zagotoviti tolmače za ustna procesna dejanja, za prevode sodnih odločb pa mora poskrbeti stranka sama. Edina izjema se nanaša na seznanitev z razlogi za obtožbo kaznivega dejanja (3. točka 6. člena EKČP).

6. Ker pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je na podlagi procesnega pooblastila iz 2. točke 365. člena ZPP pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep o zavrženju pritožbe potrdilo.