Jedro

Naročnik lahko odstopi od pogodbe vse dokler ni naročeni posel končan, pri čemer pa mora v tem primeru podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti. Vendar v primeru, ko so kot pogodbena stranka v smislu naročnika nastopali trije udeleženci, takšnega odstopnega upravičenja ne more uveljavljati zgolj eden od skupaj povezanih naročnikov. Takšno enostransko odstopno upravičenje bi lahko uveljavljali le vsi trije udeleženi naročniki skupaj.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 82748/2011 z dne 19.6.2011 v prvem in tretjem odstavku izreka in s tem toženi stranki naložilo plačilo 7.600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.4.2011 dalje in plačilo izvršilnih stroškov v višini 132,12 EUR. Toženi stranki je naložilo tudi povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 1.123,75 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. V pritožbenem roku je pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje vložila tožena stranka. Uveljavljala je pritožbene razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz s pritožbo neizpodbijanih dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je tožeča stranka kot izvajalec dne 24. 4. 2009 s toženo stranko, Občino C. in Občino B. kot naročniki sklenila pogodbo št. 09-04-001 o pripravi dokumentacije za projekt gradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občinah C., L. in B. (priloga A2). Sodišče prve stopnje je pogodbo pravilno opredelilo kot podjemno pogodbo, pri čemer je bila dokumentacija, katero se je zavezala izdelati tožeča stranka, namenjena skupnemu sodelovanju udeleženih občin na javnem razpisu Ministrstva za gospodarstvo za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj – ESRR. Vse tri občine pa so se kot naročnice zavezale tožeči stranki plačati tretjino vrednosti posamezne storitve po sklenjeni pogodbi.

6. Med pravdnima strankama očitno ni bilo sporno, da je prišlo jeseni 2010 do skupnega sestanka županov vseh treh občin kot naročnic po sklenjeni pogodbi s predstavnikom tožeče stranke v posledici spremenjenih pogojev na strani tožene stranke za sodelovanje na javnem razpisu, saj v prijavljeni projekt ni bilo več mogoče vključiti naselij tožene stranke, ker niso več izpolnjevala pogojev ministrstva. Tožena stranka s pritožbo ne izpodbija dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je bil na navedenem sestanku sprejet dogovor, da se toženo stranko izključi iz sklepne faze projekta z namenom, da se povečajo možnosti drugih dveh občin za uspeh na razpisu. Takšen dogovor je prvostopenjsko sodišče pravilno ovrednotilo kot dogovor pogodbenih strank glede spremenjene obveznosti izvajalca, to je tožeče stranke. Hkrati pa je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da zgolj sprememba pogodbe o vsebini izpolnitve tožeče stranke še ne pomeni tudi spremembe dogovora o porazdelitvi bremena plačila med naročniki.

7. Glavni pritožbeni očitek se nanaša na ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da tožena stranka ni uspela dokazati, da je na navedenem sestanku uveljavila odstop od sklenjene pogodbe. Tožena stranka takšno dokazno oceno prvostopenjskega sodišča izpodbija predvsem na očitku, da je prvostopenjsko sodišče nekritično sledilo izpovedim zaslišanih prič, ki so bile zainteresirane za takšen izid postopka. Po drugi strani pa naj bi prezrlo vsebinsko skladni izpovedi A. A., nekdanjega župana tožene stranke in B. B., direktorja tožene stranke, ki sta jasno izpovedala, da je tožena stranka na sestanku jeseni 2010 izjavila, da zaradi spremenjenih okoliščin odstopa od skupne pogodbe in da se tožene stranke ne vključuje več v ta projekt. 8. Pritožbeno sodišče k dokazni oceni, ki jo je podalo že prvostopenjsko sodišče dodaja še, da tožena stranka ne bi mogla uspeti z ugovorom odstopa od pogodbe niti v kolikor bi dokazala, da je takšno izjavo na sestanku jeseni 2010 tudi podala. Iz same narave pogodbe št. 0904-001 (A2) in glede na nesporen zasledovani namen sklenitve pogodbe v skupnem nastopu udeleženih treh občin kot naročnikov na razpisu Ministrstva za gospodarstvo, je razvidno, da je bil predmet pogodbe enotna izpolnitev tožeče stranke kot izvajalca za vse tri občine kot naročnike skupaj. Ne gre za zloženo pogodbo, s katero bi se tožeča stranka zavezala izpolniti vsaki od udeleženih občin ločeno izpolnitev. To pa pomeni, da so vse tri udeležene občine v razmerju do tožeče stranke nastopale kot enotna pogodbena stranka.

9. V skladu s 648. členom Obligacijskega zakonika,(1) lahko naročnik odstopi od pogodbe vse dokler ni naročeni posel končan, pri čemer pa mora v tem primeru podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti. Vendar v primeru, ko so kot pogodbena stranka v smislu naročnika nastopali trije udeleženci, takšnega odstopnega upravičenja ne more uveljavljati zgolj eden od skupaj povezanih naročnikov. Takšno enostransko odstopno upravičenje bi lahko uveljavljali le vsi trije udeleženi naročniki skupaj. Ker tožena stranka takšnega skupaj uveljavljenega odstopa od pogodbe niti ni zatrjevala, je pravilno sklepanje prvostopenjskega sodišča, da prevzeta obveznost tožene stranke na podlagi sklenjene pogodbe ni prenehala.

10. Neutemeljena je pritožba tudi v delu, v katerem prvostopenjskemu sodišču očita nepravilno sklepanje v povezavi z zatrjevanimi spremenjenimi okoliščinami na strani tožene stranke po sklenitvi pogodbe s tožečo stranko. Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje, da naj bi dogovor o spremembi izpolnitvene obveznosti na strani tožeče stranke avtomatično moral pripeljati do ekvivalentnega zmanjšanja obveznosti druge stranke. Tožeča stranka je zoper tovrstne ugovore tožene stranke zatrjevala, da načelo recipročnosti izpolnitve ni bilo porušeno, ker naj bi bil dogovor iz oktobra 2010 o spremembi izpolnitvenih obveznosti sprejet potem, ko je tožeča stranka pretežni del svojih obveznosti že izpolnila. Ob tem, ko dogovor iz oktobra 2010 očitno ni vseboval tudi dogovora o zmanjšanju finančnih obveznosti naročnikov, to je vseh treh udeleženih občin, tožena stranka ne more uspeti z ugovorom znižanja svojih obveznosti, ki jih je prevzela s pogodbo.

11. Ne glede na to, da toženi stranki njen pogodbeni položaj ni omogočal enostranskega odstopnega upravičenja brez soglasja drugih udeleženih občin kot naročnikov, pa bi tožena stranka ob izkazanih predpostavkah spremenjenih okoliščin (prvi odstavek 112. člena OZ) lahko uveljavljala razvezo same pogodbe, v kateri je bila udeležena kot ena od naročnikov. Takšno varstvo pa je mogoče uveljavljati le z ustreznim oblikovalnim zahtevkov pred sodiščem. Ker tožena stranka takšnega zahtevka na razvezo pogodbe ni uveljavljala, je ostala v zavezi, ki jo je prevzela s pogodbo z dne 24. 4. 2009. 12. Neutemeljena je pritožba tudi v delu, s katerim izpodbija utemeljitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi ugovora neizpolnjene pogodbe. Po tem, ko je tožena stranka očitno soglašala s tem, da se v dokumentacijo, ki jo je kot končni izdelek pripravila tožeča stranka, ne vnašajo tudi območja s področja tožene stranke, je neutemeljen ugovor neizpolnitve v delu, ki se nanaša na toženo stranko. Tožeča stranka je svojo izpolnitveno ravnanje prilagodila usklajenemu spremenjenemu naročilu vseh treh naročnikov.

13. Ugovor neizpolnitve je neutemeljen tudi v zvezi s pritožbenim sklicevanjem, da tožeča stranka dokumentacije, ki naj bi jo izdelala za toženo stranko, toženi stranki nikoli ni posredovala, oziroma je ni z njo seznanila. Kot je bilo že pojasnjeno, so v pogodbi vse tri udeležene občine nastopale kot enotna pogodbena stranka v smislu naročnika. Iz pogodbe ne izhaja, da bi tožeča stranka morala dokumentacijo, ki je predmet pogodbe, izročiti vsaki od udeleženih občin. Z izročitvijo izdelane dokumentacije Občini C., ki je bila očitno nosilec projekta, je tožeča stranka svojo pogodbeno obveznost izpolnila. Iz dopisa tožeče stranke toženi stranki z dne 17. 3. 2011 (A5) pa je razvidno, da je bila tožeča stranka pripravljena kopijo dokumentacije na njeno zahtevo dostaviti tudi toženi stranki, oziroma ji je pojasnila, da se dokumentacija nahaja pri skrbnici pogodbe. Tako se izkaže, da je ugovor tožene stranke glede neizpolnitve pogodbene obveznosti tožeče stranke v celoti neutemeljen.

14. Ker s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je toženi stranki naložilo v plačilo še preostalega dela pogodbene obveznosti, prevzete s pogodbe z dne 24. 4. 2009. Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

15. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 154. člena, prvem odstavku 155. člena in prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Do povrnitve stroškov pritožbenega postopka pa ni upravičena niti tožeča stranka, saj v odgovoru na pritožbo, razen nestrinjanja s pritožbenimi očitki ni ponudila ničesar, kar bi pripomoglo k odločitvi pritožbenega sodišča. Op. št. (1): Uradni list RS, št. 83/2001, 32/2004, 28/2006 - Odl. US, 40/2007 – v nadaljevanju OZ.