Jedro

Sodišče prve stopnje je tožnike na odpravo pomanjkljivosti tožbe oziroma na popravo tožbe sicer pozvalo šele potem, ko je tožena stranka že podala odgovor na tožbo, vendar zaradi tega ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka, ki so vplivale oziroma bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe (člen 339/1 ZPP). Z ozirom na to, da tako 108. člen ZPP kot tudi 36. člen ZDSS-1 nalagata sodišču, kako naj postopa, da se odpravijo pomanjkljivosti ali nepopolnosti v vlogah (med vloge spada tudi tožba), ni mogoče šteti, da je sodišče prve stopnje favoriziralo tožnike oziroma izigralo procesna pravila oziroma da ni sodilo nepristransko in neodvisno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka izpodbijane sodbe naložilo toženi stranki, da je dolžna plačati tožnikom B.G., B.M., D.T., M.J., M.B. in T.B., vsakemu neto regres za letni dopust skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2004 dalje do plačila, po predhodnem odvodu davkov od bruto zneska 575,25 EUR, tožniku J.R. regres za letni dopust za leto 2005 v neto znesku z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2005 dalje do plačila, po predhodnem odvodu davkov od zneska 593,66 EUR in regres za letni dopust za leto 2008 tožnikom B.Ć., B.G., B.M., Č.S., D.T., D.R., J.R., K.D., K.Z., K.M., M.J., M.I., M.B., V.Z., T.B. in Z.M. v neto znesku z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2008 do plačila, po predhodnem odvodu davka od zneska 665,00 EUR bruto. V II. točki izreka, ki ni pod pritožbo, je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnikov M.I., M.P., M.B., P.M., V.Z., Z.N. in D.Ž. za plačila regresa za letni dopust za leto 2004 in tožbeni zahtevek tožnikov D.V., T.M., M.P., M.B., P.M., T.G., Z.N. in D.Ž. za plačilo regresa za letni dopust za leto 2008, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V III. točki izreka je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Zoper navedeno sodbo, smiselno pa zoper njen ugodilni del in zoper odločitev, da tožena stranka sama nosi svoje stroške postopka, se pritožuje tožena stranka iz razloga kršitve postopkovnih pravil in predlaga spremembo sodbe ter stroškovno zavrnitev tožbenega zahtevka. V pritožbi zatrjuje, da tožba ni izpolnjevala procesnih pogojev za obravnavo. Kot pooblaščenec tožnikov se je k tožbi priglasila služba pravne pomoči, ki je del O. sindikalne organizacije, ki pa kot pravna oseba ne more biti zastopnik tožnikov (člen 87/4 ZPP). Ko je tožena stranka na to pomanjkljivost opozorila v odgovoru na tožbo, je sodišče pohitelo in v tem obvestilo vložnika tožbe, ki se je naknadno priglasil kot fizični zastopnik tožnikov. Tovrstna sanacija pomeni grobo izigravanje procesnih pravil in očitno favoriziranje sodišča v korist ene stranke. Sodišče nima pristojnosti, da s pravnimi nasveti svetuje eni izmed strank, pač pa da sodi nepristransko in neodvisno.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanega pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb postopka, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo smiselno zatrjevane bistvene kršitve določb postopka iz člena 339/1 ZPP, niti bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in da je na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo tudi materialnopravno pravilno odločitev.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega postopka ugotovilo, da tožena stranka tožnikom (svojim delavcem) B.G., B.M., D.T., M.J., M.B. in T.B. ni plačala regresa za letni dopust za leto 2004, tožniku J.R. regresa za letni dopust za leto 2005 in tožnikom B.Ć., B.G., B.M., Č.S., D.T., D.R., J.R., K.D., K.Z., K.M., M.J., M.I., M.B., V.Z., T.B. in Z.M. regresa za letni dopust za leto 2008. Ker je ugotovilo (te ugotovitve tožena stranka v pritožbi niti ne prereka), da so tožniki na podlagi določbe 131. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.) pridobili pravico do regresa za letni dopust za navedena leta, jim je vtoževane zneske, ki jih tožena stranka v pritožbi prav tako ne prereka) tudi prisodilo. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je dolžna tožena stranka tožnikom plačati ustrezne neto zneske skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočih bruto zneskov, od katerih je dolžna tožena stranka odvesti ustrezen davek, kot to izhaja iz izreka izpodbijanega dela sodbe.

V zvezi s pritožbeno navedbo tožene stranke, da tožba tožnikov ni izpolnjevala procesnih pogojev za obravnavo, je potrebno ugotoviti, da je bila tožba tožnikov ob vložitvi v zvezi z njihovim pooblaščencem dejansko nepopolna, vendar pa so jo tožniki skladno s sklepom sodišča prve stopnje opr. št. Pd 59/2009 z dne 8. 5. 2009 popravili oziroma dopolnili. Sodišče prve stopnje je tožnike na popravo oziroma dopolnitev tožbe pozvalo na podlagi prvega odstavka 108. člena ZPP, v zvezi s tretjim odstavkom 87. člena ZPP oziroma na podlagi 36. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.). Sodišče prve stopnje je tožnike na odpravo pomanjkljivosti tožbe oziroma na popravo tožbe sicer zares pozvalo šele po tem, ko je tožena stranka že podala odgovor na tožbo, vendar pa zaradi tega sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka, ki so vplivale oziroma bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe (člen 339/1 ZPP). Z ozirom na to, da tako 108. člen ZPP kot tudi 36. člen ZDSS-1 nalaga sodišču, kako naj postopa, da se odpravijo pomanjkljivosti ali nepopolnosti v vlogah (med vloge spada tudi tožba), so povsem neutemeljene pritožbene navedbe tožene stranke, da je sodišče prve stopnje favoriziralo tožnike oziroma izigralo procesna pravila oziroma da ni sodilo nepristransko in neodvisno, ker je s pravnimi nasveti svetovalo tožnikom. V zvezi s pritožbeno navedbo tožene stranke, da služba pravne pomoči, ki je del sindikalne organizacije, ne more biti zastopnik tožnikov, pritožbeno sodišče ugotavlja, da so tožniki s popravljeno tožbo vložili v spis pooblastila, iz katerih izhaja, da vsak od njih pooblašča R.P. univ. dipl. iur., Služba pravne pomoči in OSO Koper (ki je predložil potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu), da jih zastopa v tem individualnem delovnem sporu. Iz teh pooblastil izhaja, da je navedeni pooblaščenec ta pooblastila in zastopanje tožnikov sprejel. Glede na navedeno je pritožbeni očitek tožene stranke o tem, da služba pravne pomoči kot del obalne sindikalne organizacije ne more biti zastopnik tožnikov, irelevanten za odločitev o utemeljenosti pritožbe tožene stranke.

Ker pritožbeni razlog, ki ga je tožena stranka uveljavljala s pritožbo, ni bil podan, prav tako pa niso bili podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (353. člen ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.