Jedro

Za postopek v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.

Ni sporno, da je tožnik na zapisnik ob vložitvi zahtevka za ponovni postopek izjavil, da nima nobenih novih dejstev ali dokazov, ki bi nastali po izdaji odločbe o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, saj je odšel v Francijo in tam delal. Prav tako je izjavil, da nima nobenih novih dokazov ali dejstev, ki so obstajali že pred izdajo odločbe o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, vendar jih iz upravičenih razlogov ni mogel navajati že pri prvem postopku.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Predhodni upravni postopki

1.Iz priloženega upravnega spisa je razvidno, da je toženka prošnjo za mednarodno zaščito, ki jo je tožnik v Republiki Sloveniji vložil 29. 8. 2024, z odločbo številka 2142-3849/2024/9 (1222-15) z dne 13. 12. 2024 zavrnila kot očitno neutemeljeno (v nadaljevanju odločba o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito). Zoper to odločbo je tožnik vložil tožbo, ki jo je Upravno sodišče s sklepom I U 2202/2024-12 s 16. 1. 2025 zavrglo. Tako je sklenilo, ker tožnik samovoljno zapustil azilni dom in se tja v treh dneh ni vrnil. Odločba o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito je tako 5. 2. 2025 postala pravnomočna in izvršljiva.

2.Dne 17. 7. 2025 je tožnik vložil zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju zahtevek za ponovni postopek).

Izpodbijani sklep

3.Z izpodbijanim sklepom je toženka na podlagi četrtega odstavka 65. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) zavrgla tožnikov zahtevek za ponovni postopek (1. točka izreka) in sklenila, da bo o stroških postopka odločeno v ločenem postopku (2. točka izreka).

4.Iz obrazložitve izhaja, da tožnik nima nobenih novih dejstev ali dokazov, ki bi nastali po izdaji odločbe o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, saj je odšel v Francijo in tam delal. Prav tako nima nobenih novih dokazov ali dejstev, ki so obstajali že pred izdajo te odločbe, vendar jih iz upravičenih razlogov ni mogel navajati že v prvem postopku. Navedel je le, da prosi za pomoč, saj se ne more vrniti v Maroko, želi delati in živeti.

5.Toženka je sprejela izpodbijani sklep, ker je ugotovila, da tožnik ni navedel nobenih spremenjenih, novih okoliščin, ki bi bistveno povečevale verjetnost za priznanje mednarodne zaščite. Teh ni navedel kljub temu, da ga je uradna oseba opozorila, da mora predložiti nove dokaze ali nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite. Opozorila ga je tudi na to, da morajo novi dokazi in nova dejstva nastati po izdaji predhodne odločitve oziroma so morali obstajali že v času prvega postopka, pa jih prej ni mogel predložiti. Glede na to, da tožnik od vložitve prošnje za mednarodno zaščito ni bil v izvorni državi in da zahtevka za ponovni postopek ni oprl na nobena nova dejstva, je toženka sklenila, da ni izpolnil pogojev iz 64. člena ZMZ-1 in je njegov zahtevek za ponovni postopek zavrgla.

Povzetek navedb strank v upravnem sporu

6.Zoper izpodbijani sklep je tožnik vložil tožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka, neuporabe oziroma nepravilne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču predlaga, da naj zadevo po odpravi izpodbijanega akta vrne toženki v ponoven postopek. Navaja, da se je znašel v težki življenjski situaciji, saj v Maroku dolgoročno ne more preživeti. Vse okoliščine, ki jih je opisal v prvotnem postopku, so še vedno prisotne. V izvorni državi je živel v izjemni revščini, v sirotišnici in na ulici. Tam so prosta delovna mesta redka, brezposelnost pa velika. V Maroku je za preživetje zelo pomembna družina, tožniku je razpadla pri sedmih letih. Na koncu ga je izdalo zdravje, zato je bil primoran zapustiti izvorno državo. Njegovo zdravstveno stanje je še vedno slabo, dvakrat mesečno doživlja epileptične napade, zadnjega je imel le dva dni po vložitvi zahtevka za ponovni postopek. Tožnik je svetovalcu za begunce povedal, da so v Maroku zelo slabe možnosti za zdravljenje te bolezni, še zlasti to velja za revne bolnike kot je on. Svetovalec za begunce je predložil dostopne informacije za Maroko, ki to potrjujejo. Tožnik ne ve, zakaj vseh teh okoliščin ni opisal že v prvotnem postopku. Postopek je potekal zelo hitro; začel se je ob 10.20 uri, zaključil pa ob 10.45 uri. Tožnik prava in slovenskega jezika ne pozna, zato sedaj k tej tožbi prilaga informacije, ki bi jih bilo treba upoštevati že v prvotnem postopku. Prilaga tudi zdravniški izvid v zvezi z epilepsijo z dne 19. 7. 2025. Meni, da predložene listine pomembno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za mednarodno zaščito.

7.Tožnik je bil v Republiko Slovenijo vrnjen v t.i. dublinskem postopku, zato opozarja na tretji odstavek člena 18(2) prenovljene Uredbe EU št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (v nadaljevanju Uredba Dublin III) ter na člen 46(3) prenovljene Direktive 2013/32/EU o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (v nadaljevanju Procesna direktiva II). Njegova tožba v prejšnjem upravnem sporu je bila zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavržena, zato želi ponovno zaprositi za mednarodno zaščito, v novem azilnem postopku pa bo toženka lahko izvedla podrobno ex nunc presoja dejstev in pravnih vprašanj.

8.V odgovoru na tožbo se toženka sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Pojasnjuje, da je tožnik že ob vložitvi prošnje za mednarodno zaščito navedel, da ima epilepsijo, o tem je podal izjave tudi na osebnem razgovoru 6. 12. 2024, vendar tega ni navajal kot razlog za odhod iz izvorne države. Epileptični napadi torej niso novo dejstvo v postopku. Poleg tega bi ji lahko zdravniški izvid z dne 19. 7. 2025 predložil še pred izdajo izpodbijanega sklepa, če bi menil, da je relevanten za konkretno odločitev. Sodišče naj informacije, ki jih je tožnik priložil tožbi, šteje kot nedopustno tožbeno novoto, saj so datumi teh informacij iz obdobja, ko je bil tožnik še v izvorni državi. Iz predloženega zdravniškega izvida izhaja, da se je tožnik zaradi epilepsije zdravil že v Maroku, kjer je prejemal zdravilo Rivotril. To nasprotuje informacijam, ki jih je predložil tožnik, iz katerih izhaja, da je zdravljenje te bolezni v izvorni državi oteženo oziroma onemogočeno. Toženka zavrača tožbeni ugovor češ, da je postopek v zvezi zahtevkom potekal hitro in da se zato tožnik ni mogel izjaviti glede epilepsije. Tožnik je bil seznanjen tako s pravili predhodnega kot tudi tega postopka. Ob zaključku sprejema zahtevka za ponovni postopek je bil pozvan, da lahko doda, kar se mu zdi pomembno, navedel pa je le, da želi, da se mu pomaga, ker se ne želi vrniti v Maroko. Na voljo je imel tudi pravno pomoč, vendar je odklonil prisotnost pravnega zastopnika.

Dokazovanje

9.V dokaznem postopku je sodišče pregledalo in prebralo listine priloženega upravnega spisa in listine v sodnem spisu A2-A4 ter B1. Navedene listine je v soglasju s strankama štelo za prebrane in jih ni posebej naštevalo.

10.Tožnika ni zaslišalo, saj na narok za glavno obravnavo ni pristopil, svojega izostanka pa ni opravičil (prim. drugi odstavek 258. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1)).

Materialno pravo

11.Glede ponovne prošnje ZMZ-1 med drugim določa, da lahko državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki ji je bila prošnja v Republiki Sloveniji že pravnomočno zavrnjena ali katere postopek je bil ustavljen zaradi umika in ne more vložiti nove prošnje v skladu s tretjim odstavkom 50. člena tega zakona, vloži táko (ponovno) prošnjo le, če ob vložitvi zahtevka iz prvega odstavka 65. člena tega zakona predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite (prvi odstavek 64. člena ZMZ-1). Novi dokazi ali dejstva morajo nastati po izdaji predhodne odločitve, lahko pa so obstajali že v času prvega postopka, vendar jih oseba brez svoje krivde takrat ni mogla uveljavljati (tretji odstavek 64. člena ZMZ-1). Ta oseba vloži pri pristojnem organu zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, v katerem sama predloži dokaze oziroma navede nova dejstva, ki opravičujejo nov postopek (prvi odstavek 65. člena ZMZ-1).

12.Tožba ni utemeljena.

13.Po presoji sodišča je toženka pravilno zavrgla tožnikov zahtevek za ponovni postopek. Zato se na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa, v zvezi s tožbenimi navedbami pa pojasnjuje in ponovno izpostavlja v nadaljevanju navedena dejstva.

14.Vrhovno sodišče je že večkrat sprejelo stališče, da za postopek v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.² , ³ Navedeno stališče je bilo sicer sprejeto v času veljavnosti ZMZ, vendar pa so določbe tega zakona v bistvenih delih enake določbam ZMZ-1.⁴ Poleg tega je stališče skladno s 36. uvodno izjavo Procesne direktive II⁵ , iz katere je razvidno, da bi bila nesorazmerna zahteva, da države članice izpeljejo nov celoten postopek, kadar prosilec poda naknadno prošnjo, ne da bi predložil nove dokaze ali navedbe. V vsakem primeru pa se je organ v tovrstnih postopkih dolžan seznaniti z navedbami stranke in jih ob kumulativnih pogojih dopustnosti in bistvenosti obravnavati, se do njih opredeliti ter jih ob odločitvi obrazložiti, in to ne samo navidezno ali pavšalno ali s "praznim" odgovorom.⁶

15.V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik na zapisnik ob vložitvi zahtevka za ponovni postopek izjavil, da nima nobenih novih dejstev ali dokazov, ki bi nastali po izdaji odločbe o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, saj je odšel v Francijo in tam delal. Prav tako je izjavil, da nima nobenih novih dokazov ali dejstev, ki so obstajali že pred izdajo odločbe o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, vendar jih iz upravičenih razlogov ni mogel navajati že pri prvem postopku. Izjavil je le, da prosi za pomoč, saj se ne more vrniti v Maroko, želi delati in živeti. Na vprašanje uradne osebe, ali bi k temu želel še kaj dodati, je odgovoril nikalno.

16.Tožnik ni prerekal navedbe toženke v odgovoru na tožbo, da je epilepsijo omenil že v prošnji za mednarodno zaščito, vendar ne kot razlog, zaradi katerega želi mednarodno zaščito, temveč kot svojo zdravstveno težavo. Zato je logično in pravilno nosilno stališče izpodbijanega sklepa, da dejstev, povezanih z epilepsijo, ni mogoče šteti za novo dejstvo, zdravniškega izvida z 19. 7. 2025 pa tudi ne kot nov dokaz v smislu tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1.

17.Iz prošnje za mednarodno zaščito, ki je del priloženega upravnega spisa, izhaja, da je takrat tožnik zaprosil za azil zato, ker si je želel izboljšati življenje. Iz zapisnika o osebnem razgovoru z 6. 12. 2024 (v priloženem upravnem spisu) je prav tako razvidno, da je tožnik Maroko zapustil zaradi slabih ekonomskih in življenjskih razmer. Ko je toženka njegovo prošnjo za mednarodno zaščito zavrnila kot očitno neutemeljeno, je tožnik izkoristil pravno sredstvo, saj je omenjeno odločbo po pooblaščencu izpodbijal pred Upravnim sodiščem. O njegovi tožbi ni bilo vsebinsko odločeno, saj je tožnik še pred tem samovoljno zapustil azilni dom in se tja ni vrnil, dokler v Republiko Slovenijo ni bil predan v okviru postopka po Uredbi Dublin III. To pomeni, da so razlogi za zavrženje tožbe v upravnem sporu I U 2202/2024 izključno na strani tožnika. V postopku odločanja o prošnji za mednarodno zaščito je imel dostop do pravnega varstva v okviru sodnega postopka, v katerem ga je zastopala svetovalka za begunce, odvetnica mag. A. A.. Kljub temu v Republiki Sloveniji ni počakal do zaključka sodnega postopka, temveč je državo samovoljno predčasno zapustil. Zato se kot neutemeljeno izkaže tožbeno pričakovanje naj se mu v tem postopku ob upoštevanju tretjega odstavka člena 18(2) Uredbe Dublin III) in člena 46(3) Procesne direktive II zagotovi učinkovito pravno sredstvo. Le-to mu je bilo namreč zagotovljeno že v upravnem sporu I U 2022/2024.

18.Sodišče se strinja z ugotovitvijo toženke, da tožnik ni navedel nobenih spremenjenih novih okoliščin, ki bi bistveno povečevale verjetnost za priznanje mednarodne zaščite, kljub temu, da ga je uradna oseba ob vložitvi zahtevka izrecno opozorila, da mora bodisi predložiti takšne nove dokaze ali navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite. Njegovo zaprosilo na na osebnem razgovoru, da želi delati in živeti ter da se more vrniti v Maroko, pa kriterijem za ugoditev zahtevku za ponovni postopek, ne more zadostiti.

19.Tožnik neutemeljeno ugovarja, da je prava neuka oseba, ki ne pozna jezika in pravil postopka. Kot že ugotovljeno ga je v upravnem sporu I U 2202/2024 zastopala odvetnica, v tem upravnem sporu pa ga zastopa svetovalec za begunce. V obeh postopkih je imel na voljo tolmača za arabski jezik. ZMZ-1 obveznega zastopanja po pooblaščencu v postopkih pred toženko ne predvideva⁷

. Iz zapisnika ob vložitvi zahtevka, ki je del upravnega spisa, izhaja, da je tožnik na vprašanje, ali bo prisoten njegov pravni zastopnik, odgovoril da ne. Takoj na začetku postopka ga je uradna oseba natančno seznanila kdaj in v katerih okoliščinah se lahko vloži zahtevek za ponovni postopek. Ne le, da ga je opozorila na to, da mora navesti nova dejstva in nove dokaze. Izpostavila je tudi, da morajo biti ti takšni, da bistveno povečujejo verjetnost za priznanje mednarodne zaščite ter da bo sprejela tudi tista dejstva in dokaze, ki so sicer obstajali že v času prvega postopka, vendar jih tožnik takrat ni uveljavljal. Na jasen in razumljiv način ga je opozorila na njegovo dokazno breme. Pojasnila mu je, da je njegova dolžnost, da navede (nova) dejstva oziroma predloži (nove) dokaze ter da morajo biti njegove navedbe resnične, saj je kriva izpovedba kazniva. Tožnik je na 3. strani zapisnika izrecno izjavil, da je dana pojasnila razumel. Zapisnik mu je bil v celoti prebran v arabskem jeziku, tožnik nanj ni imel pripomb. Glede na to sodišče ugotavlja, da je bil tožnik v upravnem postopku ustrezno seznanjen s pravili postopka, njegovimi pravicami in dolžnostmi.

20.Sodišče je na podlagi obrazloženega po ugotovitvi, da je po pravilnem postopku izdan izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

-------------------------------

1Tako na primer sodba I Up 41/2014 z dne 6. 2. 2014.

2Navedeno je skladno z razlogi sodbe I Up 172/2015 z dne 7. 10. 2015, v kateri je Vrhovno sodišče sprejelo stališče, da je namen predhodnega preizkusa ponovne prošnje za mednarodno zaščito v izločitvi primerov, ki bi pomenili zgolj ponovitev že povedanega oziroma ponovno odločanje v že odločeni stvari ali razpravo o nepomembnih dejstvih ali dokazih za potrditev takih dejstev (9. točka obrazložitve).

3Tudi prvi odstavek 57. člena ZMZ je med drugim določal, da mora oseba v zahtevku sama predložiti dokaze, ki opravičujejo nov postopek. Ta zakonska določba je torej vsebinsko enaka citiranemu prvemu odstavku 65. člena ZMZ-1.

4Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev).

5Glej tudi Komentar ZUP, Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d. o. o., Ljubljana 2020, 1. knjiga, str. 135, 16. točka.

6Skladno s prvim odstavkom 9. člena ZMZ-1 daje svetovalec za begunce podporo in zagotavlja pravno pomoč v postopkih po tem zakonu na Upravnem sodišču in Vrhovnem sodišču.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o mednarodni zaščiti (2017) - ZMZ-1 - člen 49, 49/5, 52, 52-1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.