Jedro

Niti iz takrat veljavnega Zakona o visokem šolstvu (ZViS-UPB1, Uradni list RS, št. 134/03) niti iz Statuta Univerze v Ljubljani (Uradni list RS, št. 64/01; dalje Statut) niti iz Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 117/02, dalje Pravilnik) ne izhaja, da je vsebina akta, izdanega v vpisnem pritožbenem postopku oziroma vsebina akta, izdanega v zvezi s prošnjo za priznanje statusa študenta s posebnimi potrebami, posebej urejena. Glede na to, da postopek odločanja o navedenih vrstah vlog v posebnem zakonu ali statutu Univerze ni posebej urejen, se glede vsebine akta, s katerim se o vlogi odloči, smiselno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku, ki se nanašajo na vsebino odločbe, izdane v pritožbenem postopku, predvsem določba 1. odstavka 254. člena navedenega zakona, saj gre za odločanje v javnopravni stvari, ki nima značaja upravne zadeve po 2. členu tega zakona, področje pa ni urejeno s posebnim postopkom (4. člen ZUP).

Izrek

Tožbi se delno ugodi, sklep Univerze v Ljubljani št. ... z dne 23. 8. 2004 se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

Obrazložitev

V vpisnem postopku za študijsko leto 2004/2005 je Visokošolska prijavno-informacijska služba tožene stranke izdala dne 20. 7. 2004 tožniku sklep o rezultatu prvega roka izbirnega postopka za vpis v 1. letnik, iz katerega izhaja, da tožnik izpolnjuje pogoje za vpis na Fakulteto za šport - in sicer za izredni študij na univerzitetnem programu Športna vzgoja. Tožnik je zoper sklep vložil pritožbo, v kateri je uveljavljal, da se že od otroških let ukvarja s športom, predvsem z nogometom, in da meni, da je manjkajočo točko za vpis v redni študij izgubil vsled tega, ker je kot športnik preveč časa posvečal tekmovalnim ambicijam tako na nogometnem kot tudi na drugih športnih področjih, kjer je dosegal vrhunske rezultate, in predlagal toženi stranki, da mu omogoči reden vpis na navedeni študij. Komisija za pritožbe tožene stranke je s sklepom, ki ga tožnik izpodbija v tem upravnem sporu, odločila, da se tožnikovi prošnji ne ugodi in, da se o rezultatu izbirnega postopka z dne 20. 7. 2004 potrdi. V obrazložitvi sklepa ugotavlja, da tožnik sklepu o rezultatu izbirnega postopka ne ugovarja, ampak prosi za sprejem v študijski program na podlagi dejstva, da je aktivni športnik in da dosega vrhunske rezultate, in iz teh razlogov želi vpis v redni način študija, ker bi tako finančno razbremenil starše. Prošnji ni ugodila zato, ker meni, da kandidati, ki so v izbirnem postopku sprejeti v določen študijski program, uvrstitve ne morejo spreminjati. Iz tožnikove prošnje, kateri je priložil tudi priporočili Nogometne zveze Slovenije in Nogometnega društva Slovan, kjer trenira, po mnenju tožene stranke ne izhajajo razlogi, na podlagi katerih bi mu komisija lahko odobrila sprejem v redni način študija, saj so študijski program Športna vzgoja - redni način študija, zapolnili kandidati v prvem roku in zato naknadna uvrstitev na želeni študijski program oziroma sprememba načina študija ni možna.

Tožnik v tožbi uveljavlja, da je odločitev v izpodbijanem sklepu nepravilna, kajti tožnik je registriran igralec pri Nogometni zvezi Slovenije, član Nogometnega kluba Slovan, za katerega odigra letno 25 do 30 tekem in izvede več kot 200 ur treningov, v letih 2001 in 2003 je bil tudi na širšem spisku kadetske in mladinske reprezentance Slovenije. Prepričan je, da bi glede na priporočili za vpis, ki ju je priložil pritožbi zoper sklep prve stopnje, tožena stranka morala njegovo vlogo šteti kot individualno prošnjo z ustreznimi dokazili v skladu s 3. odstavkom 28. člena Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 117/02), ki določa pogoje izjemne uvrstitve na seznam sprejetih. Meni tudi, da bi mu moral biti za možnost učinkovite pritožbe omogočen vpogled v seznam kandidatov, ki so bili sprejeti v redni študij ter vpogled v izračun števila točk za te kandidate in predlaga, da to dokazno gradivo predloži sodišču tožena stranka. Odločitvi tožene stranke tudi očita, da v ničemer ne zasleduje načela socialne države (2. člen Ustave RS). Tožnik namreč nima lastnih sredstev, njegov oče pa je moral za plačilo stroškov izrednega študija vzeti kredit, pri čemer mora skrbeti tudi za že pet let brezposelnega sina (tožnikovega brata). Tožnik v takšni socialni situaciji ne verjame, da bo kljub pomoči družine sploh zmogel stroške izrednega študija. Ker je prepričan, da sta oba sklepa tožene stranke nezakonita, predlaga, da sodišče razveljavi tako sklep tožene stranke z dne 20. 7. 2004 kot sklep tožene stranke z dne 23. 8. 2004, ter da ugotovi, da tožnik izpolnjuje pogoje za vpis v redni študij na Fakulteti za šport, toženi stranki naloži, da tožniku omogoči vpis v redni študij, mu naloži vračilo vplačanih zneskov stroškov izrednega študija ter povrnitev stroškov sodnega postopka, vse v 15 dneh pod izvršbo.

Tožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo v roku odgovorila, pri čemer v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da tožnik za vpis po prvi študijski želji, to je za vpis v redni študij športne vzgoje, ni bil sprejet, ker ni dosegel minimuma točk, potrebnega za uvrstitev; tožnikovo pritožbeno trditev, da bi morala njegovo pritožbo na sklep z dne 20. 7. 2004 upoštevati kot prošnjo za pridobitev statusa kandidata s posebnimi potrebami, pa zavrača kot napačno, kajti razpis, na podlagi katerega je tekel vpisni postopek, določa, da bi moral tožnik prošnjo za dodelitev statusa kandidata s posebnimi potrebami vložiti skupaj s prvo prijavo, to je do 8. 3. 2004 oziroma najkasneje do 30. 6. 2004, kasneje pa je takšne prošnje mogoče vlagati le izjemoma. Pojasnjuje tudi, da se kandidati s posebnimi potrebami lahko na seznam sprejetih izjemoma uvrstijo ne glede na doseženo število točk le, če izpolnjujejo splošne pogoje za vpis in v rednem postopku niso bili sprejeti v nobenega od napisanih programov, tožnik pa je bil v rednem postopku sprejet na izredni študij športne vzgoje in se tudi v primeru pridobitve statusa kandidata s posebnimi potrebami ne bi mogel v pritožbenem postopku uvrstiti na redni študij. Tožena stranka zato predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba je bila vročena tudi Državnemu pravobranilstvu RS, ki pa kot zastopnik javnega interesa udeležbe v tem postopku ni prijavilo.

Tožba je delno utemeljena.

Tožnik je, glede na vsebino tožbenih zahtevkov, v tožbi predlagal, naj sodišče o tem upravnem sporu odloči kot sporu polne jurisdikcije. Sodišče temu predlogu ni sledilo, ker za sojenje v sporu polne jurisdikcije niso podani pogoji, določeni v 1. odstavku 61. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00). Podatki postopka namreč za takšno odločanje ne dajejo zanesljive podlage, saj med drugim niti iz tožnikove vloge (pritožbe) z dne 3. 8. 2004 ni jasno razvidno, ali tožnik z njo izpodbija sklep o rezultatu prvega roka izbirnega postopka za vpis v 1. letnik z dne 20. 7. 2004, ali uveljavlja (s prošnjo) vpis v redni študij na podlagi statusa študenta s posebnimi potrebami (kot je to vsaj v odgovoru na tožbo ocenjevala tožena stranka). Razčiščevanje vsebine oziroma namena vloge, oddane v vpisnem postopku, namreč ne more biti stvar sodnega postopka, saj bi v tem primeru sodišče v celoti prevzelo funkcijo organa, ki odloča v navedenem postopku. Zato se je sodišče v tem sporu omejilo le na presojo zakonitosti drugostopenjskega izpodbijanega akta, to je sklepa tožene stranke z dne 23. 8. 2004, s katerim je med drugim odločila tudi, da se potrdi sklep prvostopenjskega organa, kar pomeni, da je z njim odločala kot pritožbeni organ.

Niti iz takrat veljavnega Zakona o visokem šolstvu (ZViS-UPB1, Uradni list RS, št. 134/03) niti iz Statuta Univerze v Ljubljani (Uradni list RS, št. 64/01; dalje Statut) niti iz Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 117/02, dalje Pravilnik) ne izhaja, da je vsebina akta, izdanega v vpisnem pritožbenem postopku oziroma vsebina akta, izdanega v zvezi s prošnjo za priznanje statusa študenta s posebnimi potrebami, posebej urejena. Glede na to, da postopek odločanja o navedenih vrstah vlog v posebnem zakonu ali statutu Univerze ni posebej urejen, se glede vsebine akta, s katerim se o vlogi odloči, smiselno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku, ki se nanašajo na vsebino odločbe, izdane v pritožbenem postopku, predvsem določba 1. odstavka 254. člena navedenega zakona, saj gre za odločanje v javnopravni stvari, ki nima značaja upravne zadeve po 2. členu tega zakona, področje pa ni urejeno s posebnim postopkom (4. člen ZUP). Določba 1. odstavka 254. člena glede vsebine odločbe, izdane v postopku na drugi stopnji, napotuje na smiselno uporabo določb, ki se nanašajo na odločbo, izdano v upravnem postopku na prvi stopnji, to je zlasti na določbo 214. člena ZUP, ki podrobneje ureja obrazložitev odločbe. Izpodbijani sklep, ki ga je glede na vsebino izreka treba šteti (čeprav je vsebina izreka nejasna oziroma protislovna, saj se v prvem stavku odloča o tem, da se prošnji ne ugodi, v drugem stavku pa odloča o tem, da se potrdi sklep prve stopnje), da gre za akt, s katerim je bilo o vlogi tožnika meritorno odločeno. Takšen akt pa mora biti po navedeni določbi ZUP obrazložen tako v pogledu dejanske podlage odločitve, kot tudi v pogledu predpisov (oziroma splošnih aktov), ki so bili podlaga za sprejeto odločitev. Takšne vsebine obrazložitev izpodbijanega sklepa nima.

Ker iz izreka odločbe ni mogoče jasno ugotoviti, o čem (ali o tožnikovi pritožbi, kot je tožnik sam poimenoval svojo vlogo z dne 3. 8. 2004, ali o prošnji za podelitev statusa študenta s posebnimi potrebami, kot je vlogo ocenila tožena stranka, čeprav za to, vsaj glede na določbo četrtega odstavka 227. člena Statuta, po mnenju sodišča ni videti nobenega razloga, saj tožnik ni uveljavljal motenj v telesnem ali duševnem razvoju oziroma invalidnosti) je tožena stranka z izpodbijanim sklepom odločala, in ker izpodbijani sklep ni ustrezno obrazložen, ga ni mogoče preizkusiti. Zato je sodišče tožbi v tem obsegu ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo na podlagi določbe 35. člena ZUS, ter zadevo vrnilo toženi stranki v skladu z 2. odstavkom 60. člena ZUS v ponovno odločanje. V nadaljevanju postopka bo morala tožena stranka tožnikovo vlogo z dne 3. 8.2004 obravnavati kot pritožbo zoper prvostopenjski sklep in o njej odločiti skladno z materialnim pravom, ki je veljalo v času vpisnega postopka za študijsko leto 2004/2005.