Jedro

Drugim osebam, ki niso stranke postopka (takšna druga oseba je tudi pritožnica), daje zakon procesno legitimacijo za vložitev pritožbe samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon (2. odst. 126. čl. ZFPPIPP).

Izrek

Pritožba družbe B., d.o.o., se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo družbe B., d.o.o., vloženo zoper njegov sklep opr.št. St 1 z dne 4.1.2010. V obrazložitvi je navedlo, da navedena družba ni stranka postopka po ZFPPIPP, zato nima pravice do pritožbe.

Proti navedenemu sklepu je družba B. d.o.o. vložila pritožbo, v kateri zatrjuje, da sklep z dne 4.1.2010 temelji na neverodostojni listini, to je pogodbi med izvajalcem B. d.o.o. in naročnikom A. d.o.o. v stečaju, ki je družba B. ni nikoli dogovorila in podpisala, niti ni bila seznanjena o tem enostranskem dejanju. Računovodska opravila je družba B. d.o.o. izvršila na podlagi obojestransko podpisane pogodbe z dne 7.10.2009, pri čemer poudarja, da so se vsa računovodska opravila izvedla v rokih, ki jih določa Zakon o davčnem postopku in ostala veljavna zakonodaja. Navaja, da je sodišče objavilo predlog stečajnega upravitelja za izdajo soglasja k predlaganim stroškom stečajnega postopka z izvajalcem računovodskih storitev B. d.o.o. na podlagi predračuna tega izvajalca v znesku 11.733,50 EUR brez DDV. Zatem je sodišče 19.10.2009 objavilo sklep o soglasju k plačilom stroškov stečajnega postopka za prej navedeni v predlog v delu, ki se nanaša na izvajalke – fizične osebe, medtem ko za izvajalca B. d.o.o. kljub podpisani pogodbi dne 7.10.2009 ni bil izdan sklep sodišča. Pritožba ni utemeljena.

Po določilu 56. čl. Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Ur.l. RS, št. 126/2007 s sprem.) so stranke glavnega postopka le upniki, ki v postopku uveljavljajo terjatve do insolventnega dolžnika in insolventni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa. In 126. čl. ZFPPIPP v 1. odst. določa, da ima (le) vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da lahko pritožbo vložijo samo nekatere stranke. Drugim osebam, ki niso stranke postopka (takšna druga oseba je tudi pritožnica), daje zakon procesno legitimacijo za vložitev pritožbe samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon (2. odst. 126. čl. ZFPPIPP). V obravnavanem primeru pa zakon nima posebne določbe, iz katere bi izhajalo, da ima pritožnica pravico vložiti pritožbo zoper sklep o soglasju upravitelju za sklenitev pogodbe. V vsebino razmerja, ki ga v pritožbi izpostavlja pritožnica, se glede na naravo odločitve pritožbeno sodišče ni spuščalo, pripomniti pa je treba, da soglasje upravitelju samo po sebi še ne pomeni, da je pogodba dejansko tudi sklenjena.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 3. in 4. odst. 128. čl. ZFPPPIPP, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.